V ameriški zvezni državi Utah raste gozd, znan pod imenom Pando (kar v latinščini pomeni »širim se«), ki ga v resnici sestavlja eno samo drevo s 47.000 genetsko identičnimi debli. Ta debla poganjajo iz skupnega koreninskega sistema, ki se razprostira na 40 hektarjih. Ta osamljeni moški osebek trepetlike (Populus tremuloides) je postopoma zrasel do mase neverjetnih 6000 metričnih ton, kar ga po teži uvršča med največje žive organizme na svetu, piše portal Science Alert.
Zvok milijonov listov
Strokovnjaki ocenjujejo, da je gozd star okoli 12.000 let, nekatera debla pa se dvigajo tudi do 24 metrov visoko. Zvočni umetnik Jeff Rice je eksperimentalno namestil hidrofon – podvodni mikrofon – v votlino pri dnu ene od vej in ga spustil vse do korenin, pri tem pa sploh ni pričakoval, da bo kar koli posnel.
»Hidrofoni za svoje delovanje ne potrebujejo nujno vode. Zaznajo lahko tudi vibracije s površin, kot so korenine. Ko sem si nadel slušalke, sem osupnil. Nekaj se je dogajalo. Slišal se je tih, globok zvok,« je povedal Rice.
Med nevihto se je ta zvok še okrepil, naprava pa je posnela srhljivo, pridušeno grmenje. »Verjamem, da slišimo zvok milijonov listov v gozdu. Njihove vibracije potujejo po deblu, se prenašajo skozi veje in spuščajo globoko v tla,« je pojasnil Rice ob predstavitvi svojih posnetkov.
Dokaz o povezanosti koreninskega sistema
Science Alert piše, da je hidrofon zaznal celo udarec po veji, ki je bila oddaljena skoraj 28 metrov. To močno podpira teorijo o medsebojni povezanosti koreninskega sistema tega ogromnega drevesa, vendar bodo potrebni dodatni poskusi, ki bodo potrdili, da se zvok ni prenašal zgolj skozi prst.
Takšni skupni koreninski sistemi so za kolonije trepetlik sicer običajni, vendar sta prav velikost in starost tisti, zaradi katerih je Pando nekaj povsem edinstvenega.
Združenje Prijatelji Panda (Friends of Pando) je Ricea povabilo na umetniško rezidenco, da bi skupaj poskušali bolje razumeti to neobičajno, ogromno bitje. Lance Oditt, ustanovitelj združenja, je ob predstavitvi projekta dejal, da odkritja veliko obetajo: »Čeprav se je vse začelo kot umetniški projekt, vidimo ogromen potencial za uporabo v znanosti. Veter, pretvorjen v vibracije oziroma zvok, ki potuje skozi koreninski sistem, bi nam lahko na neinvaziven način razkril notranje delovanje velikanskega rastlinskega sistema.« Oditt upa, da bo zvok mogoče uporabiti za natančen izris Pandove koreninske mreže.
»Zvoki so lepi in zanimivi, z vidika prakse pa lahko zvoke iz narave uporabljamo za spremljanje zdravja okolja. So nekakšen zvočni zapis lokalne biotske raznovrstnosti in ponujajo izhodišče za primerjavo s spremembami v okolju,« je dodal Rice, ki je posnel tudi zvoke Pandovega listja, lubja in okoljskega ekosistema.
Starodavni velikan je v nevarnosti
Združenje Prijatelji Panda namerava zbrane podatke uporabiti kot temelj za nadaljnje raziskave o gibanju vode, medsebojni povezanosti skupin vej, kolonijah žuželk in globini korenin, o čemer danes vemo izjemno malo.
Na žalost pa, kot piše Science Alert, to veličastno drevo propada. Raziskovalci so zaskrbljeni, da so dnevi Pandu – in celotnemu življenjskemu sistemu, ki je odvisen od njega – šteti. Človekove dejavnosti, vključno s krčenjem zemljišč in iztrebljanjem plenilcev, resno ogrožajo preživetje tega starodavnega bitja.