»Poplave so nam vzele vse,« je za BBC povedala 18-letna Shalini Patra iz okrožja Jorhat. Ko je 19. julija začela naraščati voda, je pomagala staršem in mlajšemu bratu priti na varno, nato pa se je vrnila domov po osebne stvari. A ko se je prebila nazaj skozi naraslo vodo, hiše ni bilo več.
»Imeli smo televizijo, omaro in kavč. Nič ni ostalo. Nismo mogli rešiti niti kozarca za pitje vode,« je dejala iz zatočišča za evakuirane prebivalce.
Poplave so v Assamu vsakoletni pojav, saj je skoraj 40 odstotkov območja zvezne države opredeljenega kot poplavno ogroženega. Assam leži ob reki Brahmaputra, eni največjih rek na svetu, ki s seboj prinaša ogromne količine vode iz Himalaje in številnih pritokov.
Tokratne razmere pa so bile izjemne. Zaradi obilnih padavin v Assamu in sosednji državi Nagaland so reke v nekaj dneh močno narasle. Minister Pijush Hazarika je poplave označil za najhujše v zadnjih 60 letih.
Po podatkih oblasti je v zadnjih štirih tednih umrlo najmanj 68 ljudi, od tega 58 samo v zadnjem tednu. Približno 40 ljudi še vedno pogrešajo.
Nekateri so pred vodo bežali na drevesa
Med najbolj prizadetimi območji so okrožja Sivasagar, Charaideo in Jorhat, kjer so številne vasi ostale odrezane od sveta. Reševalne ekipe so imele težave pri dostopu do prebivalcev, ki so ostali ujeti v poplavljenih območjih.
Posebej pretresljiv je primer Rekhamoni Gogoi iz vasi Holang Katoni. Ko je voda v manj kot eni uri narasla do višine prsi, je skupaj s sedemletnim sinom najprej poiskala zatočišče pri sosedih, nato pa se je morala zaradi naraščajoče vode znova umakniti. Okoli 20. ure sta splezala na veliko mangovo drevo, kjer sta preživela noč brez hrane in vode.
»Povsod okoli naju je bila tema. Zdelo se je, da ni več upanja za preživetje, vendar nisem hotela izgubiti poguma,« je povedala Gogoi. Sina je skušala pomiriti, da bosta preživela tudi z uživanjem listov, če bo treba. Naslednje jutro so ju rešili, zdaj pa sta v enem od begunskih oziroma začasnih taborišč.
Krive tudi podnebne spremembe
Strokovnjaki opozarjajo, da so poplave v Assamu vse hujše zaradi več dejavnikov – krčenja gozdov v zgornjih delih porečja, staranja protipoplavnih nasipov in vse močnejših padavin, povezanih s podnebnimi spremembami.
Oblasti so sporočile, da se zdaj osredotočajo predvsem na pomoč prizadetim prebivalcem in obnovo infrastrukture. V začasnih taboriščih trenutno biva okoli 25.000 ljudi, številni drugi pa so se preselili k sorodnikom ali prijateljem.
Za Shalini Patra in njeno družino pa bo okrevanje dolgotrajno. Njeni starši se preživljajo kot dnevni delavci, hišo pa so gradili več let. »Ne vem, kaj bomo zdaj naredili. Potrebovali bomo leta, da zgradimo nov dom,« je povedala.