Bali je naravni habitat več vrst velikih kač, med katerimi najbolj izstopa mrežasti piton, ena najdaljših kač na svetu. Ti plazilci so odlični plavalci, zato med hudimi poplavami pogosto zapustijo svoja običajna bivališča v gosti vegetaciji. Naraščajoča voda jih prisili k iskanju hrane, varnega zatočišča ali preprosto kopnega. Strokovnjaki pojasnjujejo, da gre za naravno reakcijo živali, ki so v tropskih regijah med sezono močnega deževja prisiljene poiskati zatočišče v človeških naseljih, dokler se vodostaj ne stabilizira.
Otok je trenutno na vrhuncu deževne sezone, ki uradno traja od novembra do marca in jo zaznamujejo intenzivne padavine ter visoka vlažnost. Letos so razmere še posebno kritične, saj so hudourniške vode poplavile številne vile, stanovanjske objekte in ključne prometnice.
Pristojne službe so nemudoma ukrepale in na najbolj ogrožena območja poslale reševalne ekipe z gumijastimi čolni za lažjo evakuacijo prebivalcev. Oblasti so izdale varnostno opozorilo, s katerim prebivalce in turiste pozivajo, naj se izogibajo poplavljenih ulic tako peš kot z vozili, saj obstajajo resna varnostna tveganja. Kljub številnim poročilom o prisotnosti pitonov v neposredni bližini stanovanjskih objektov do zdaj na srečo ni bilo še nobenega primera ugriza.
Ta katastrofa ponovno opozarja na ranljivost Indonezije, arhipelaga, ki zaradi svoje lege na pacifiškem ognjenem obroču pogosto trpi zaradi naravnih nesreč. Tropsko podnebje državo še posebej izpostavlja poplavam med monsunsko sezono, prizori pitonov na ulicah pa so le vrh ledene gore širšega problema.
Ekstremni vremenski pojavi namreč ne uničujejo zgolj infrastrukture in ogrožajo turizma, temveč silovito posegajo v naravne habitate prostoživečih živali, ki so v stiski prisiljene v neposreden in nezaželen stik z ljudmi.