Ameriški predsednik Donald Trump je dramatično zaostril retoriko in vojaške ukrepe proti Teheranu. Po silovitem ameriškem napadu, ki je uničil ključni iranski naftni terminal na otoku Harg, je zdaj dvakrat pozval svetovne sile, vključno s Kitajsko ter zaveznicami v Evropi in Aziji, k napotitvi vojnih ladij za varovanje strateško pomembne Hormuške ožine. Zdaj so znani tudi prvi odgovori držav, ki jih ima Trump v mislih.
V telefonskem intervjuju in objavah na svojem družbenem omrežju Truth Social je Trump dejal, da so ameriške sile popolnoma zravnale z zemljo otok Karg, prek katerega poteka večina iranskega izvoza nafte. (Ameriška vojska se je nato odzvala z dopolnilom, da so ciljali zgolj vojaške objekte.) Ob tem je z nekonvencionalnim tonom Trump še opozoril, da bi lahko območje znova napadli »zgolj za zabavo«.
Napovedal je neusmiljeno bombardiranje iranske obale in uničevanje njihovih plovil, dokler Teheran ne opusti jedrskih ambicij. Čeprav naj bi bil Iran po njegovih besedah že zdaj pripravljen na dogovor, ga Bela hiša trenutno zavrača z utemeljitvijo, da pogoji »še niso dovolj dobri«.
Zadržani odzivi
Da bi nevtraliziral iransko grožnjo v Hormuški ožini – ključni plovni poti, skozi katero potuje petina svetovne nafte in utekočinjenega naravnega plina –, je Trump izrecno zahteval pomoč držav, ki so odvisne od tamkajšnjih energentov. Poziv je bil naslovljen celo na Kitajsko, pa Japonsko, Južno Korejo, predvsem pa na Francijo in Veliko Britanijo.
Odziv mednarodne skupnosti za zdaj ostaja previden. V Londonu so po poročanju britanskega BBC-ja potrdili le, da z zavezniki preučujejo »vrsto možnosti« za zagotovitev varnosti plovbe. Francija se je hitro distancirala od medijskih navedb o premiku svoje letalonosilke v ožino. Zunanje ministrstvo v Parizu je poudarilo, da njena mornarica v vzhodnem Sredozemlju ohranja izključno obrambno držo. Tudi iz Nemčije so sporočili, da v tovrstni pomorski misiji ne bodo sodelovali.
Na azijski strani je Peking pozval k takojšnji prekinitvi sovražnosti in poudaril odgovornost vseh vpletenih za stabilno preskrbo z energijo, ne da bi potrdil sodelovanje v ameriški koaliciji. V Tokiu so opozorili na neodvisnost svojih odločitev. Japonski uradniki pojasnjujejo, da vojne mornarice ne bodo napotili zgolj na podlagi Trumpovega poziva, bo pa to vprašanje zagotovo na mizi med prihajajočim obiskom japonske premierke Sanae Takaiči v ZDA. Južna Koreja do danes zjutraj zadeve še ni uradno komentirala.
Vpliv na trge
Nedavna zaostritev sledi nizu napadov, vključno z napadom na nekatera pomembna skladišča nafte v regiji. Kljub strahovom pred skokovito rastjo cen nafte in motnjami v globalnih dobavnih verigah pa Trump ostaja pri svojem, rekoč, da je na trgu »ogromno nafte in plina« ter da bo trenutni »zastoj« kmalu odpravljen.
Geopolitični pretresi pa so že terjali davek v svetu športa. Vodstvo Formule 1 je zaradi trenutnih razmer na Bližnjem vzhodu uradno odpovedalo aprilski dirki za veliko nagrado Bahrajna in Savdske Arabije. Nadomestnih lokacij ne bodo iskali, kar pomeni pettedenski premor v tekmovalnem koledarju. Predsednik Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA) Mohamed Ben Sulajem je odločitev pospremil z besedami, da morata biti varnost in dobrobit ljudi vselej na prvem mestu.