Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prvič priznal, da si tudi Rusija kot jedrska sila želi varnostna jamstva, poroča časnik Financial Times. Časnik njegovo izjavo označuje za »pomemben preobrat«, ki prihaja v času nove diplomatske pobude ZDA za končanje vojne v Ukrajini.
Za sredino novembra so v Abu Dabiju predvideni pogovori med predstavniki Kijeva, Washingtona in Moskve. Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času povečal pritisk na Ukrajino, hkrati pa omilil sankcije proti Rusiji, ki je sprožila agresijo.
Vendar je Zelenski po pisanju Financial Timesa svojo pripravljenost na pogovore o ruskih varnostnih zahtevah povezal z določenimi pogoji. Novinarjem v Kijevu je v torek povedal, da je treba najprej razrešiti »vprašanja, povezana s to vojno«. Šele nato bi se lahko pogovarjali o tem, kako obravnavati ruska pričakovanja glede varnosti. Pri tem bi morali sodelovati tudi Evropejci, ki pa na naslednjem krogu pogovorov vsaj za zdaj ne bodo sedeli za pogajalsko mizo.
Kljub temu je mogoče njegovo izjavo razumeti kot korak v smeri Rusije, piše Financial Times. Podobno je bilo že njegovo odstopanje od zahteve, da se morajo ruske sile v celoti umakniti z ukrajinskega ozemlja. Kremelj na drugi strani vztraja pri svojih maksimalističnih zahtevah, med katerimi je tudi popoln nadzor nad Donbasom, ki ga ruske sile še vedno niso v celoti osvojile.
Toda kaj Rusija, ki je leta 2022 brez izzvanega povoda napadla Ukrajino in od takrat močno povečala svoje vojaške zmogljivosti, razume pod pojmom »varnostna jamstva«?
Odgovor bi lahko ponudil pogled v leto 2021. Takrat je Kremelj od Nata zahteval umik njegove vojaške infrastrukture iz vseh držav, ki mejijo na Rusijo. Moskva si torej prizadeva za dejansko razveljavitev širitve Nata v nekdanje države vzhodnega bloka, med drugim na Poljsko in v baltske države.
To je ena od več ključnih spornih točk v pogajanjih. Kompromis si je na tem področju težko predstavljati, odločitev pa ni odvisna zgolj od Ukrajine.
Putin z evropskimi voditelji
Ta teden je v Evropi odmevala še ena diplomatska pobuda. Finski predsednik in norveški premier sta se v torek po dolgem obdobju brez neposrednih pogovorov med evropskimi voditelji in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom po telefonu pogovarjala z ruskim voditeljem.
Po pogovoru sicer niso poročali o nobenem napredku. Namesto tega se je vnel spor o tem, ali je Putin evropskima voditeljema med telefonskim pogovorom, kot so poročali mediji, res namenil dolgo predavanje o svoji interpretaciji srednjeveške ruske zgodovine.
Medtem iz Rusije poročajo, da je Ukrajina znova začela napadati ruske rafinerije nafte. Kijev je napade za nekaj časa ustavil po Trumpovih pozivih.