Razsežnosti škandala so ogromne. Kot poroča Euronews, je banka v samo nekaj letih postala ena največjih finančnih ustanov v Paragvaju, število njenih komitentov pa je doseglo približno 60 odstotkov odraslega prebivalstva. Njen propad ni prizadel le zasebnih prihrankov državljanov, temveč je povzročil tudi motnje pri izplačevanju plač in pokojnin ter odprl vprašanja o varnosti javnega denarja.
V središču afere se je znašel tudi predsednik države, saj so njegove pretekle poslovne povezave z lastniško strukturo banke sprožile resne dvome o morebitnem nasprotju interesov. Santiago Peña zavrača obtožbe o nezakonitem ravnanju, politična kriza pa je že zajela tudi njegovo stranko.
Predsednik je v četrtek sporočil, da odstopa, in pojasnil, da se je za takšno odločitev odločil zaradi ohranjanja stabilnosti države, družbenega miru in demokratičnih institucij. Vendar parlament postopka sprejetja njegovega odstopa ni mogel dokončati. Predsednik je nato napovedal, da se bo odzval vabilu senata in odgovoril na očitke.
Po poročanju Reutersa in brazilskega portala UOL je poslanska zbornica soglasno podprla začetek postopka odstavitve, o nadaljnjih korakih pa bo odločal senat.
Težava celotne države
Euronews piše, da je bila banka Ueno eden najbolj izrazitih primerov hitre digitalizacije paragvajskega bančništva. S poslovnim modelom, usmerjenim v mobilno bančništvo in preprosto odpiranje računov, je pritegnila milijone uporabnikov in postala izjemno pomembna za vsakodnevno delovanje finančnega sistema.
Težave so se pojavile, ko je centralna banka ugotovila resne pomanjkljivosti v njeni finančni stabilnosti. Po uradnem sporočilu Centralne banke Paragvaja je bila odločitev o začetku postopka sanacije sprejeta 2. novembra, potem ko so ugotovili, da je količnik kapitalske ustreznosti banke padel pod polovico zakonsko določenega minimuma.
Preprosteje povedano, banka ni več razpolagala z zadostnim kapitalom glede na tveganja in obveznosti, ki jih je prevzela. Takšno stanje je zahtevalo posredovanje regulatorja, da bi zaščitili varčevalce in preprečili širjenje krize na preostali finančni sistem.
Milijoni blokiranih računov
Posledice so bile skoraj takojšnje. Komitenti so ostali brez dostopa do denarja na svojih računih, finančna kriza pa se je začela spreminjati v družbeno.
Za državljane, ki so prek banke Ueno prejemali plačo ali pokojnino oziroma so pri njej hranili življenjske prihranke, težava ni bila le strah pred morebitno izgubo denarja. Številni so se spoprijeli z veliko bolj neposrednim vprašanjem: kako plačati hrano, najemnino in druge vsakodnevne stroške, če ne morejo dostopati do lastnih sredstev.
Posebej skrb vzbujajoče je, da je banka upravljala tudi znatna javna sredstva. Po poročanju Reutersa naj bi šlo za približno 850 milijonov dolarjev državnega denarja, kar je dodatno odprlo vprašanje odgovornosti oblasti za način, kako so ta sredstva zaupale zasebni finančni ustanovi.
Kriza je sprožila proteste v Asunciónu, kjer so državljani zahtevali vrnitev denarja in odgovornost političnih predstavnikov.