Vodni stres pomeni, da odjem vode za javno oskrbo in industrijo že skoraj presega razpoložljive vodne vire. Drugače povedano, porabimo več vode, kot je je na razpolago, kar je posledica slabega gospodarjenja z vodo, težave pa še dodatno poglablja podnebna kriza.
Najnovejša raziskava razkriva, da so Peking, New York, Los Angeles, Rio de Janeiro in Delhi med tistimi, ki se soočajo z izjemno obremenitvijo, medtem ko so London, Bangkok in Džakarta uvrščeni med zelo obremenjena območja.
Ločena analiza podatkov satelitov Nase, ki so jih zbrali znanstveniki na University College London (UCL), kaže, katera od 100 največjih mest se v zadnjih dveh desetletjih sušijo ali postajajo bolj vlažna, pri čemer kraji, kot so Chennai, Teheran in Zhengzhou, kažejo močne trende suše, Tokio, Lagos in Kampala pa močne trende namočenosti.
Vseh 100 mest in njihovi trendi so prikazani v interaktivnem atlasu vodne varnosti. Satelitski podatki sicer ne omogočajo podrobnega vpogleda na lokalni ravni, a ponujajo pomembno sliko dolgoročnih gibanj.
Azija med najbolj ogroženimi
Večina mestnih območij v izrazito vlažnih conah se nahaja v podsaharski Afriki, le Tokio in Santo Domingo v Dominikanski republiki sta izjema. Večina urbanih središč z najmočnejšimi znaki izsuševanja je skoncentrirana v Aziji, zlasti v severni Indiji in Pakistanu.
Teheran, ki že šesto leto zapored trpi sušo, se nevarno približuje tako imenovanemu »dnevu nič«, ko vode za prebivalce ne bo več na voljo. Iranski predsednik Masoud Pezeškian je lani celo opozoril, da bo, če se bo suša nadaljevala, mesto treba evakuirati. Podobno sta se »dnevu nič« v preteklosti že nevarno približala tudi Cape Town in Čenaj.
Profesor Mohammad Shamsudduha z UCL opozarja, da satelitski program Grace omogoča zgodnje opozarjanje: »S spremljanjem skupnih zalog vode iz vesolja lahko ugotovimo, katera mesta se sušijo in katera postajajo bolj namočena, kar ponuja zgodnje opozorilo o nastajajoči vodni negotovosti.«
ZN: Svet je vstopil v stanje vodnega bankrota
V Združenih narodih so ta teden opozorili, da je svet vstopil v stanje »vodnega bankrota«, pri čemer so se nekateri vodni viri trajno in nepopravljivo poslabšali. Profesor Kaveh Madani, direktor Inštituta ZN za vodno okolje in zdravje, poudarja, da je glavni vzrok pogosto slabo upravljanje: »Podnebne spremembe so kot recesija, ki se zgodi po letih slabega vodenja podjetja.«
Alarm so sprožili tudi v Svetovni banki, kjer navajajo, da so se svetovne zaloge sladke vode v zadnjih dvajsetih letih močno zmanjšale. Planet vsako leto izgubi približno 324 milijard kubičnih metrov sladke vode, kar bi zadostovalo za letne potrebe 280 milijonov ljudi, približno toliko, kot jih živi v Indoneziji. Izgube ugotavljajo v večjih porečjih na vseh celinah.
Izzivi tudi za Evropo in Združeno kraljestvo
Po ocenah britanske agencije za okolje bo morala Anglija do leta 2055 zagotoviti dodatnih pet milijard litrov vode na dan za javno oskrbo, kar je več kot tretjina trenutne porabe. Tudi kmetijstvo in energetika bi lahko potrebovala dodatno milijardo litrov vode dnevno.
Shamsudduha poudarja, da ponuja podtalnica »podnebno bolj odporen vir vode«, vendar opozarja na tveganje nepremišljenega ravnanja s tem virom, če ne bosta zagotovljena stalni nadzor in boljše upravljanje.
V nekaterih predelih južne Anglije so se v zadnjem času že pojavili izpadi oskrbe z vodo. Vlada je ta teden objavila vladni dokument o vodi, s katerim želi prenoviti vodni sistem, vključno z obveznimi pregledi infrastrukture in dodatnimi pooblastili za regulatorje.
