Predsednik Narodne banke Poljske Adam Glapiński že več let poudarja, da ima zlato posebno vlogo v strukturi rezerv. Gre za sredstvo brez kreditnega tveganja, neodvisno od denarne politike drugih držav in odporno proti finančnim šokom. Visoke zaloge zlata prispevajo tudi k stabilnosti poljskega gospodarstva, piše Euronews.
Ambicije poljske banke so daljnosežne: cilj je imeti 700 ton zlata, skupna vrednost zlatih rezerv pa naj bi dosegla približno 400 milijard zlotov, to je okoli 94 milijard evrov.
Hitre spremembe v strukturi rezerv
Leta 2024 je zlato predstavljalo 16,86 odstotka poljskih deviznih rezerv. Do konca decembra 2025 se je ta delež povečal na 28,22 odstotka, kar pomeni eno najhitrejših sprememb v strukturi rezerv med centralnimi bankami po svetu.
Največje nakupe je Poljska izvedla v zadnjih mesecih leta 2025, v obdobju povečane tržne nestanovitnosti in geopolitičnih napetosti. Na pobudo Glapińskega je upravni odbor NBP sprejel odločitev o nadaljnjem strateškem povečevanju deleža zlata.
Glapiński je januarja napovedal, da bo odboru predlagal resolucijo o povečanju zalog na 700 ton zlata.
Vlaganje v zlato
Po analizah Svetovnega sveta za zlato (World Gold Council) se je leta 2025 nadaljeval svetovni trend kopičenja zlata s strani centralnih bank. Z redkimi izjemami so skoraj vse države povečale svoje zaloge, saj zlato obravnavajo kot strateško zaščito pred valutnimi in finančnimi krizami. Leta 2025 je kar 95 odstotkov anketiranih centralnih bank pričakovalo, da se bodo svetovne zaloge zlata v naslednjih dvanajstih mesecih še povečale.
Razloge za vlaganje v zlato pojasnjuje Marta Bassani-Prusik, direktorica investicijskih produktov in deviznih vrednosti pri Kovnici Poljske: »Eden ključnih motivov centralnih bank je neodvisnost cene zlata od denarne politike in kreditnega tveganja. Enako pomembna sta razpršitev sredstev in zmanjševanje deleža dolarja ter drugih valut v rezervah.«
Strokovnjaki opozarjajo, da vse centralne banke ne razkrivajo celotnega obsega svojih nakupov. V tem kontekstu se pogosto omenjata Kitajska in Rusija. Nekateri opazovalci trga te poteze razlagajo kot priprave na alternativni denarni sistem, v katerem bi zlato imelo precej večjo vlogo kot doslej.
Bassani-Prusikova še poudarja: »Naraščajoče povpraševanje centralnih bank je tudi odziv na gospodarske napetosti in dinamične geopolitične spremembe. Čeprav institucionalni nakupi ne vplivajo neposredno na cene, posredno vplivajo na odločitve posameznih vlagateljev.«
Več zlata kot ECB
Podatek, da ima Poljska zdaj več zlata kot Evropska centralna banka (ECB), ni le simboličen. ECB sicer vodi denarno politiko evrskega območja, vendar ima razmeroma omejene lastne zlate rezerve, saj glavno breme posedovanja zlata nosijo nacionalne centralne banke držav članic.
Zlate rezerve ECB znašajo približno 506,5 tone, medtem ko ima NBP 550 ton, kar je impresivna številka in krepi položaj Poljske v evropski finančni arhitekturi.
Kritiki obsežnih nakupov zlata opozarjajo, da bi sredstva lahko vložili v obveznice, ki prinašajo obrestni donos. Zlato namreč ne ustvarja tekočega prihodka.
