Nawrocki se je pred stavbo ustavnega sodišča pojavil malo pred eno uro zjutraj. Po poročanju Guardiana se je prebil skozi policijski kordon, posnetki, objavljeni na spletu, pa naj bi prikazovali prerivanje z varnostnim osebjem in drugimi sodniki, ko si je poskušal zagotoviti vstop v stavbo. Predsednik naj bi ostal v prostorih sodišča vse do četrte ure zjutraj, poročajo poljski mediji.
V enem izmed objavljenih posnetkov je bilo slišati Nawrockega, ki je dejal, da sodniki, imenovani s strani aktualne vlade, niso sodniki ustavnega sodišča. V izjavi, ki so jo ob peti uri zjutraj prebrali v njegovem imenu pred stavbo, je dogajanje označil za kršitev poljskega ustavnega reda in dejal, da je bila ustavna institucija zavzeta s silo. Varnostne sile je pozval, naj zapustijo prostore sodišča.
Suspendiran tudi namestnik predsednika sodišča
Kot poroča AFP, se petkov poseg ni nanašal samo na predsednika ustavnega sodišča Bogdana Święczkowskega, temveč tudi na njegovega namestnika Bartłomieja Sochańskega. Suspendirala naj bi ju skupina sodnikov, izvoljenih v času aktualne parlamentarne večine, ki je s tem prevzela tudi proceduralni nadzor nad delovanjem sodišča.
Vodenje sodišča je nato prevzela Anna Korwin-Piotrowska, ena od petih sodnikov, katerih imenovanja predsednik Nawrocki zavrača. Kot razlog za prevzem položaja je navedla svoje dolgoletne izkušnje v sodstvu.
Prav vprašanje imenovanja sodnikov je v središču večletnega spora med vlado premierja Donalda Tuska in opozicijsko stranko Zakon in pravičnost (PiS). Nawrocki je namreč zavrnil potrditev prisege petih sodnikov, ki jih je izvolil aktualni parlament. Beneška komisija Sveta Evrope je v začetku oktobra opozorila, da predsednikova zavrnitev ne bi smela preprečiti sodnikom, da prevzamejo svoje funkcije.
Tudi pravniki razdeljeni glede zakonitosti ukrepa
Zakonitost suspenza Święczkowskega je predmet različnih pravnih razlag. Ugledni poljski pravni strokovnjak Marcin Matczak, sicer odločen kritik stranke PiS, je po poročanju Guardiana dejal, da ne vidi pravne podlage za suspenz predsednika sodišča. Ob tem je poudaril, da si ni predstavljal, da se bo kdaj znašel v položaju, ko bo zagovarjal Święczkowskega.
Na drugi strani je minister za pravosodje Waldemar Żurek zahteval odvzem pravne imunitete Święczkowskemu in njegovemu namestniku. Očita jima oviranje delovanja sodišča, zaradi česar bi se lahko soočila tudi s kazenskim pregonom.
Premier Donald Tusk vztraja, da je obnova pravne države dolžnost njegove vlade. Po njegovih besedah je proces po letih ravnanja prejšnje vlade težaven in včasih boleč, vendar druge poti ni. Zunanji minister Radosław Sikorski pa je poudaril, da je bilo ustavno sodišče v času prejšnje vlade politično instrumentalizirano in da je cilj aktualnih ukrepov omogočiti delovanje večine zakonito izvoljenih sodnikov.
V spor se vključujejo tudi tuji politiki
Dogajanje na Poljskem je sprožilo odzive tudi zunaj države. Ukrep so obsodili nekateri evropski desničarski politiki, med njimi britanska Nigel Farage in Liz Truss ter nizozemski Geert Wilders.
Oglasili so se tudi v ameriški diplomaciji. Ameriški veleposlanik na Poljskem Tom Rose je ocenil, da so dogodki zelo resni. Opozoril je, da obe strani ponujata povsem različni razlagi dogajanja, množično zbiranje ljudi pred sodiščem pa bi lahko že tako nevarne razmere še dodatno zaostrilo.
Pred stavbo se je sicer zbralo več sto protestnikov, med njimi tudi poslanci opozicije, ki so izrazili podporo suspendiranima sodnikoma. Policija je po izgredih, med katerimi so nekateri protestniki prebili varovalno ograjo in v policiste metali predmete, pridržala tri osebe.