Večina prebivalcev Evropske unije ocenjuje, da gre svet v napačno smer, pesimizem pa se je v zadnjega pol leta še okrepil. Zato pa precejšnja večina meni, da je EU otok stabilnosti, da članstvo v Uniji njihovi državi koristi ter da bi morala EU še okrepiti svojo vlogo pri varovanju Evropejcev pred krizami in nevarnostmi, kažejo podatki zadnjega merjenja javnega mnenja v vseh 27 državah članicah EU, ki so ga aprila in maja letos opravili med 26.421 osebami (približno 1000 na članico).
Vsak drugi Slovenec optimistično o prihodnosti sveta
58 odstotkov vprašanih Evropejcev je odgovorilo, da pesimistično gledajo na prihodnost sveta, kar je šest odstotkov več kot lani jeseni. Vmes se je sicer zgodil napad na Iran, raziskava pa je potekala v času, ko je med ZDA in Iranom veljalo krhko premirje, po svetu pa so občutili ekonomske posledice zaprtja Hormuške ožine. 38 odstotkov vprašanih je bilo glede prihodnosti planeta optimističnih, od teh jih je bilo samo pet odstotkov zelo optimističnih.
To povprečje pa ne odraža dobro slike po državah, kjer so precejšnje razlike. Najbolj optimistični glede prihodnosti sveta so na Poljskem, kjer je takšnih 63 odstotkov, pesimističnih pa je 30 odstotkov. Na drugi strani je Nizozemska, kjer je optimističnih samo 23 odstotkov, pesimističnih pa 75 odstotkov. Rezultati so seveda odvisni tudi od razmer doma. Nizozemci, denimo, so trenutno zelo nezadovoljni s stanjem domačega gospodarstva in visokimi življenjskimi stroški.
Med najbolj optimističnimi glede prihodnosti sveta so poleg Poljakov še Madžari (raziskava je pri njih potekala po aprilskih volitvah in porazu premierja Viktorja Orbana), Litovci in Romuni. Med najbolj pesimističnimi pa so poleg Nizozemcev še Luksemburžani, Francozi, Nemci, torej tudi tisti v »evropskem motorju«. Slovenija je nekje na sredini, saj je optimističnih glede prihodnosti sveta 50 odstotkov, pesimističnih pa 46 odstotkov vprašanih.
EU naj postavi v ospredje obrambo in varnost
Kar se Evropske unije tiče, se je 75 odstotkov Evropejcev strinjalo z nekoliko sugestivnim vprašanjem, da predstavlja prostor stabilnosti v problematičnem svetu. Optimistično na njeno prihodnost gleda 59 odstotkov vprašanih, pesimistično pa 37 odstotkov. Največji odstotek optimistov je na Danskem (84), Poljskem (74) in Irskem (73), največji odstotek pesimistov glede prihodnosti EU pa je v Grčiji (54), Franciji (51) in Nemčiji (48). V Sloveniji je optimističnih glede EU 66 odstotkov vprašanih.
Na vprašanje, na kaj naj se EU najbolj osredotoči, da bo okrepila svojo vlogo v svetu, je največ vprašanih izbralo obrambo in varnost (39 odstotkov), energetsko varnost, vire in infrastrukturo (35 odstotkov), konkurenčnost, gospodarstvo in industrijo (32 odstotkov) ter prehransko varnost in kmetijstvo (23 odstotkov). Mogoča sta bila dva odgovora.
Grčija in Ciper najbolj nezadovoljna z demokracijo
Glede prihodnosti svoje države je največ optimistov na Danskem (83 odstotkov) in v Luksemburgu (82), najmanj pa v Grčiji (40) in Franciji (43). V pozitiven razvoj Slovenije verjame 72 odstotkov vprašanih.
Glede delovanja demokracije doma sta pri vrhu spet Luksemburg in Danska (zadovoljnih z njim je 90 oziroma 89 odstotkov), pri dnu pa Grčija in Ciper s 30 in 32 odstotki zadovoljnih. Slovenija je v spodnji polovici z 52 odstotki zadovoljnih.
Slovenci pa so najbolj optimistični od vseh v EU glede prihodnosti samih anketirancev in njihovih družin. Tako je odgovorilo 91 odstotkov vprašanih, enako kot na Danskem, najmanj pa v Franciji, 64 odstotkov. Evropsko povprečje pozitivnih je 76 odstotkov. V povezavi s tem je zanimiv odgovor na vprašanje, kateri občutek najbolje opiše vaše čustveno stanje. Na ravni celotne EU se je na prvem mestu namreč znašla negotovost (44 odstotkov), šele nato bolj pozitivno upanje (43 odstotkov). Negotovost so kot primarni občutek največkrat izbrali v zadnji starostni skupini nad 55 let (48 odstotkov) ter upokojenci in brezposelni (49 odstotkov).
Le Poljaki večinsko menijo, da se bolje živi v ZDA
Slovenci so na vrhu tudi po strinjanju s trditvijo, da naj EU zagovarja spoštovanje mednarodnega prava s strani vseh držav. Tako jih je odgovorilo 97 odstotkov, Poljakov pa za odstotno točko manj. Delež je sicer povsod visok, še najnižji pa v Romuniji, kjer se je s trditvijo strinjalo 77 odstotkov vprašanih.
Anketarji so povprašali še o tem, kje je življenje boljše – v EU ali ZDA. Le na Poljskem je več vprašanih odgovorilo, da čez lužo (44:41 odstotkov). Največ prednosti EU so dali Danci in Švedi (91:5 odstotkov). Med Slovenci je življenje v EU kot boljše prepoznalo 80 odstotkov vprašanih, v ZDA pa 13 odstotkov.
