Kot poroča portal Politico, ki je članek naslovil Šest zaveznic Nata v nevarnosti pred Trumpovim gnevom zaradi obrambnih izdatkov, bo generalni sekretar Mark Rutte obrambnim ministrom predstavil zaupno oceno napredka vsake članice.
To poročilo prinaša nov pritisk na države, ki so še vedno daleč od ciljev, ki jih narekuje ameriški predsednik Donald Trump. Iz Bele hiše so za Politico sporočili: »Predsednik Trump pričakuje, da zaveznice izpolnijo svojo obljubo o petodstotni porabi.«
Portal izpostavlja šest držav, ki so pred julijskim vrhom v Turčiji najbolj izpostavljene Trumpovim kritikam.
Španija: dežurna tarča za udarce
Madrid velja za dežurno Trumpovo tarčo, odkar je lani zavrnil podpis cilja o petih odstotkih z utemeljitvijo, da lahko z 2,1 odstotka zagotovi vse potrebne zmogljivosti za obrambo pred Rusijo. Letos Španija za obrambo namenja okoli 2 odstotka BDP (34 milijard evrov), vendar se v ozadju skriva trik – Nato milijard, namenjenih telekomunikacijam in kibernetski obrambi, morda sploh ne bo priznal. Poleg vsega je socialistični premier Pedro Sánchez eden največjih Trumpovih kritikov v Evropi, zato mu Washington zagotovo ne bo gledal skozi prste.
Velika Britanija: prazne obljube in odstopi
Čeprav je uradno sprejela cilj o petih odstotkih, Britanija za obrambo trenutno nameni le 2,6 odstotka BDP. Načrti premierja Keira Starmerja o doseganju treh odstotkov ostajajo zgolj na papirju, kot piše Politico, pa je finančna luknja postala očitna, ko je obrambni minister John Healey odstopil zaradi pomanjkanja denarja. London zdaj mrzlično predeluje obrambni načrt, Starmer pa upa, da ga bodo rešili »produktivni pogovori«, ki jih je s Trumpom opravil na vrhu skupine G7.
Madžarska: nova vlada v finančni stiski
Po odhodu Viktorja Orbana z oblasti se nova zmerno desna vlada premierja Petra Magyarja sooča s težkim položajem. Orban je pred tem iz skladov EU zahteval 16 milijard evrov za nakup orožja, Magyar pa namerava to zahtevo zmanjšati na tretjino. Zaradi visokih primanjkljajev iz preteklih let bi madžarski obrambni proračun lahko začasno padel celo pod dva odstotka BDP. Politico navaja, da bi dodatno težavo za Magyarja pomenilo dejstvo, da bi Trump zaradi svojih tesnih vezi z Orbanovim krogom lahko iskal kakršen koli razlog za politični napad na nove oblasti v Budimpešti.
Češka: avtoceste pod vojaški proračun
Praga namerava letos za obrambo nameniti 2,1 odstotka BDP, vendar je zaveznice osupilo, ko so ugotovile, da so Čehi v vojaški proračun všteli tudi obnovo avtocest v vrednosti 1,2 milijarde evrov. Populistični premier Andrej Babiš je priznal, da bo poraba prihodnje leto verjetno padla pod dva odstotka. Pred Trumpovo jezo pa Babiša lahko reši njegova močna podpora ameriško-izraelskim vojaškim operacijam v Iranu.
Slovenija: ustvarjalno računovodstvo pod drobnogledom
Slovenija se je znašla pod neposrednimi in zasebnimi kritikami vrha Nata. Politico piše, da je Rutte v pismu Ljubljani opozoril, da je Slovenija prag dveh odstotkov BDP dosegla izključno z vključevanjem projektov, ki sploh ne sodijo pod vojaško definicijo. Če bi te projekte odstranili, pa bi slovenski obrambni proračun dosegel komaj 1,6 odstotka BDP. Nova desna vlada Janeza Janše zdaj nujno poskuša spremeniti smer, kar bi Janši pri Trumpu lahko prineslo prehodno oceno.
Italija: Melonijeva hodi po robu
Italijanska premierka Giorgia Meloni je dolgo veljala za najtesnejšo Trumpovo zaveznico v Evropi, kljub nedavnim nesoglasjem, ker ni podprla vojne v Iranu. Vendar pa Italija vstopa v predvolilno leto, namenjanje denarja za vojsko pa je med tamkajšnjimi prebivalci izjemno nepriljubljeno. Melonijeva v Ankaro odhaja s podatkom o 2,8-odstotni porabi, ki jo Italija nameni za obrambo, a je v to številko vštela tudi domači policijski aparat. Analitiki opozarjajo, da njeno prijateljstvo s Trumpom ne bo zadoščalo, če Italija dejansko ne bo povečala izdatkov za vojsko, zaključuje Politico.