Predčasnih volitve ne bo, ker je parlamentarna večina stabilna, HDZ pa zagotavlja politično in gospodarsko stabilnost in je pripravljena na četrti zaporedni mandat za vodenje države, je v pogovoru za HRT sporočil predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković, ki je v petek obeležil deseto obletnico na čelu HDZ. Tako se je odzval na vse intenzivnejše aktivnosti dveh vodilnih strank levosredinske opozicije in bodoče predvolilne koalicije SDP-Zmoremo!, ki že tedne skupaj obiskujeta Hrvaško med kampanjo z naslovom »Na sledi Plenkovićeve inflacije«, saj imajo pri sosedih eno največjih inflacij v EU in na evrskem območju (spomladi je znašala 5,4 odstotka).

Opozicija na pouličnih stojnicah ostro kritizira premierja, vlado in HDZ glede področij gospodarstva, plač, zdravstva, stanovanjske politike … Ni jim toliko pomembno število ljudi, ki jih pridejo poslušat, kot možnost, da prek lokalnih medijev uveljavijo svoje ideje. Zato ne preseneča, da lokalne podružnice vladajoče stranke v vsakem mestu takoj organizirajo tiskovne konference, na katerih zavračajo očitke in poudarjajo svoje dosežke, opozicijsko turnejo pa praviloma označijo za »potujoč cirkus«.

Se je Milanović res poslovil?

Razmerja na politični sceni se spreminjajo tudi po tem, ko je predsednik Zoran Milanović ob robu nedavnega vrha zveze Nato v Ankari zavrnil možnost ponovne kandidature na parlamentarnih volitvah, saj namerava do konca opraviti svoj predsedniški mandat, ki poteče leta 2030. Milanovićev izstop iz neposredne parlamentarne enačbe, ki ga je vendarle treba vzeti z rezervo, je tako levico kot vladajočo HDZ prisilil k nujni spremembi strategije v času, ko javnomnenjska podpora vladajoči stranki nekoliko pada, nezadovoljstvo državljanov pa narašča.

Javnomnenjske raziskave so junija kazale, da je HDZ še naprej vodilna s približno 27-odstotno priljubljenostjo med anketiranci, čeprav se njihova podpora iz meseca v mesec nekoliko topi. Tudi SDP niha s podporo okoli psihološke meje 20 odstotkov. Zmoremo! je na približno 12 odstotkih, opozicijski Most pa na približno osmih odstotkih. Ostale stranke so pod petodstotnim volilnim pragom, neodločenih je 16 odstotkov anketirancev. Milanović je daleč najbolj priljubljen politik, Plenković pa je na vrhu seznama najslabše ocenjenih.

Iz predsednikove sence do vodje opozicije

Levica, ki se ne more več zanašati na Milanovićevo prisotnost na volilnih seznamih, računa na sinergijo socialdemokratov in zelene levice, ki za zdaj v anketah matematično prinaša zanesljivo prednost nad HDZ. Interne ankete SDP so tudi pokazale, da bo koalicija preprečila drobljenje glasov in zvišala izkupiček mandatov po D'Hondtovi metodi.

Predsednik SDP Siniša Hajdaš Dončić, ki mu politični nasprotniki očitajo ideološki obrat, ker je bil v mladosti član HDZ, poskuša izstopiti iz Milanovićeve sence in se profilirati kot vodja opozicije ter bodoči premier, a ga širša javnost ne dojema tako, kot bi si sam želel. Za Zmoremo! bo koalicija s SDP priložnost za poskus širitve na nacionalno raven po modelu upravljanja prestolnice Zagreb. Koordinatorica stranke Sandra Benčić naj bi v primeru oblikovanja vlade postala njena prva podpredsednica, stranka pa potem računa tudi z resorji izobraževanja, kulture, prostorske ureditve in zaščite okolja. Predvolilno pogodbo bodo podpisali jeseni.

Preusmeritev strategije

Čeprav Milanović ni več v središču parlamentarnih volitev, ga Plenković še naprej napada. Po predsednikovi napovedi, da ne bo kandidiral, mora HDZ preusmeriti svojo strategijo na programsko koalicijo SDP in Zmoremo!, ki se osredotoča na vsakodnevne težave državljanov. To je namreč teren, na katerem je HDZ zaradi dolgotrajnega vladanja precej bolj ranljiva.

Agresivnejša retorika HDZ

Čeprav HDZ še vedno trdno drži vse vzvode oblasti v svojih rokah in ima realno možnost, da nadaljuje svojo prevlado, je zaznati tudi nervozo. Ob ofenzivi opozicije, ki izpostavlja tudi korupcijske afere vladajočih in visoke življenjske stroške, je nevšečen predvsem vztrajen večmesečni trend padanja javnomnenjske podpore – kar 70 odstotkov državljanov meni, da gre Hrvaška v napačno smer. Ta pritisk se že kaže v agresivnejši retoriki in osebnih napadih stranke na levosredinsko opozicijo, kot tudi v okrepljenem pojavljanju Plenkovića in ministrov na lokalnih dogodkih.

Vsekakor se levica poskuša konsolidirati in motivirati sredinske volilce, medtem ko se HDZ sooča z izzivom utrujenosti vse več državljanov ob njihovi dolgoletni vladavini in išče nove načine, da ohrani širok koalicijski spekter. Skrajna desnica hkrati čaka na napačen korak HDZ, da bi zadovoljila svoje politične apetite, tako da politična igra kaže zgodnjo predvolilno dinamiko, kot jo je le redkokdaj prej.

Donatorji največ prispevali za HDZ

HDZ je v prvi polovici letošnjega leta od donatorjev prejela okoli 102.000 evrov, kar je več, kot so zbrale vse druge parlamentarne stranke skupaj, kažejo podatki državne volilne komisije (DIP) v poročilu o donacijah. Stranka Zmoremo! je prejela 36.000 evrov, Hrvaška narodna stranka (HNS) 16.600 evrov, Hrvaška kmečka stranka (HSS) nekaj več kot 3000 evrov, Dom in nacionalno zbiranje (DOMiNO) 3000 evrov, Hrvaška stranka upokojencev (HSU) 2500 evrov, Center 1850 evrov in SDP 1300 evrov.

Priporočamo