Francozi so te dni končno lažje zadihali, saj naj bi bilo konec rekordne poletne vročine, ki je pogosto presegla 40 stopinj Celzija. Zaradi katastrofalne suše mora vlada v tej najpomembnejši kmetijski državi v EU pomagati kmetom. Sanirati pa mora tudi območja z gozdnimi požari in za prizadete v obeh največjih na jugozahodu in jugovzhodu Francije, ki še nista povsem pogašena, je namenila vsakič po 12 milijonov evrov, podjetja na obeh območjih pa bodo plačevala manj davkov. V ponedeljek je okolico Bordeauxa, kjer je 200.000 ljudi moralo zapustiti svoje domove, obiskal mladi premier Sébastien Lecornu. Soočil se je z žvižgi prebivalcev požgane vasi, ki trdijo, da je gasilci niso varovali pred ognjem, ker so dali prednost naselju bogatašev.
Isti dan je imela Lecornujeva vlada krizno sejo, ker si je skupina hekerjev, ki že dlje časa deluje iz tujine, prilastila podatke 678.000 francoskih davkoplačevalcev in jih, kot sami trdijo, prodala. Davčna uprava je vsako od žrtev o tem obvestila, ker bi jim lahko izvabili denar, ko bi jih s pomočjo teh podatkov pozvali k plačilu določenih vsot. Možne so tudi kraje identitete. Opozicija obtožuje vlado, da za varovanje davčne tajnosti še nikoli ni bilo tako slabo poskrbljeno. Najbrž je tako tudi zato, ker mora davčna uprava varčevati ob hudi krizi javnih financ.
Vladati hoče z referendumi
Če odmislimo omenjeni škandal, se večina predsedniških kandidatov izogiba omenjanju davkov, saj jih bo treba povečati, če naj Francija ohrani socialno državo. Do predsedniških volitev, ki jim bodo najbrž sledile parlamentarne, je še osem mesecev. Ankete kažejo, da bosta oblast prevzeli Marine Le Pen in njena skrajna desnica. Vladati hočeta z referendumi, ki jih v Franciji v resnici lahko razpiše samo predsednik države. Eden bi lahko bil proti migrantom in o političnem azilu, drugi o tem, da rojstvo v Franciji ni dovolj za pridobitev državljanstva, tretji o tem, da imajo francoski državljani prednost pri dostopu do stanovanj, služb, javnih storitev in socialne pomoči, četrti bi francosko ustavo in zakone postavil nad uredbe EU. Mnogi se bojijo, da bo zmaga Le Penove na volitvah skok v neznano in da bodo Francijo doletele podobne ali še hujše finančne sankcije Bruslja, kot so Madžarsko pod Orbanom.
Minister za pravosodje Gérald Darmanin, ki si že dolgo želi postati predsednik, se je odpovedal kandidiranju na volitvah. Podprl je prvega Macronovega premierja Edouarda Philippa, ki ima edini nekaj možnosti proti Le Penovi. Darmanin je na spletu zapisal: »Smo v izjemno težki situaciji in odločil sem se, da ne bom povzročal še večjih delitev.« Na desni sredini ima Philippe za tekmeca Gabriela Attala, ki je bil prav tako Macronov premier, na desnici pa nekdanjega Macronovega notranjega ministra Bruna Retailleauja.
Pariško tožilstvo zdaj obravnava sum, da se je v volilno kampanjo vmešal Kremelj. Proruska družbena omrežja so namreč v Franciji širila laži, da sta Philippe Attal in levosredinski predsedniški kandidat Raphaël Glucksmann neozdravljivo bolna. Putin si vsekakor želi v Elizejski palači videti Le Penovo.
Macron ostal praznih rok
Emmanuel Macron tretjič ne sme kandidirati. Najbrž pa se v svojem drugem petletnem mandatu ne bo mogel z ničimer pohvaliti. Potem ko je Lecornu moral ustaviti njegovo pokojninsko reformo, da ne bi socialisti skupaj z radikalno levico in skrajno desnico vrgli njegove manjšinske vlade, je v petek ustavni svet (francosko ustavno sodišče) na pobudo levice razveljavil zakon, ki mlajšim od 15 let prepoveduje uporabo družabnih omrežij. Ta Macronov zakon je julija skupščina izglasovala z veliko večino.