Po sedmih mesecih so se v Londonu znova sešli voditelji treh največjih podpornic Ukrajine, da bi uskladili svojo politiko, kako v petem letu vojne še naprej podpirati Ukrajino. Na Downing Streetu 10 sta pri britanskem premierju Keiru Starmerju ob prisotnem ukrajinskem predsedniku Volodimirju Zelenskem stališča usklajevala še francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merz.
Srečali so se le nekaj dni po Putinovi zavrnitvi ponudbe Zelenskega za začetek neposrednih pogajanj med voditeljema o končanju vojne ter še enem mesecu, ko je ukrajinska vojska več ozemlja pridobila, kot izgubila (maja so ponovno zavzeli 240 kvadratnih kilometrov ozemlja). »Mirovno ponudbo Putinu« je ukrajinska vojska podkrepila z več valovi silovitih dronskih napadov na več kot tisoč kilometrov oddaljeni Sankt Peterburg. V Kremlju so sicer ocenjevali, da zaradi porogljivega tona v pismu Zelenskega to dejansko ni bilo namenjeno začetku neposrednih pogajanj med voditeljema.
Sporočilo za ruske elite
Tako je ocenil tudi Dmitro Iarovji, izredni profesor na Kijevski ekonomski šoli, specializiran za politično psihologijo. Po njegovi oceni za Reuters so bili dronski napadi na Sankt Peterburg in pismo Zelenskega usklajen poskus pošiljanja sporočila ruski družbi in zahodnim vladam, zlasti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, da nedavne ozemeljske pridobitve in boleči daljinski napadi na Rusijo Kijev postavljajo v veliko močnejši položaj v pogajanjih. Tudi pri Inštitutu za preučevanje vojne (ISW) so menili, da je Ukrajina z napadi na Sankt Peterburg in vojaška oporišča v Kaliningradu pokazala, da lahko vojno ponese globoko na rusko ozemlje ter da stabilnost, ki so jo poskušali vedno znova projicirati na peterburškem ekonomskem forumu, že dolgo ni več zagotovljena.
Za zdaj nič ne kaže, da je ta akcija Kijeva dodatno vnesla nemir v ruske elite, zaradi nezadovoljstva katerih naj bi Putin v preteklih mesecih postal nervozen, da bi mu lahko grozil puč v Kremlju. Iz Kijeva so se na rusko zavrnitev odzvali z ugotovitvijo, da Putin na bojišču nikoli ne bo dosegel svojih ciljev in da bi bilo zanj bolje, če opusti iluzorne upe, da se bo Ukrajina kmalu sesula. »Za Ruse ni dobrih novic. S tem ko je Putin zavrnil ponudbo predsednika Zelenskega za neposredna mirovna pogajanja, je izgubil priložnost, da se izvleče iz svoje neuspešne vojne. Za Rusijo se bodo razmere le še poslabšale. Izgube na bojišču se bodo še naprej povečevale. Neuspehi bodo postali še bolj ponižujoči. Gospodarstvo se bo še globlje pogrezalo v recesijo. Izgubljenih bo še več delovnih mest, davki se bodo višali, inflacija pa bo najbolj prizadela najbolj ranljive,« je sporočal zunanji minister Andrij Sibiha.
Prihaja prelomno poletje?
Na Zahodu se sicer krepi prepričanje, da je Rusija v globokih finančnih težavah zaradi vojne, prav tako ima težave z novačenjem rekrutov za ukrajinsko fronto, kjer naj bi po navedbah Kijeva v dobrih štirih letih padlo že več kot 1,3 milijona ruskih vojakov. Kljub Putinovi zavrnitvi se Moskva ne bo mogla več dolgo izogibati neposrednim pogajanjem z Evropsko unijo kot delu pogajanj z Ukrajino. Čeprav je pogajalski proces med Moskvo in Kijevom predvsem zaradi preusmerjene ameriške pozornosti zaradi vojne v Iranu zastal, želijo očitno glavne tri evropske države (tako imenovana skupina E3) čas izkoristiti, da razčistijo, kaj bodo njihova vodila in rdeče linije v pogajanjih, kjer bo trojica tako ali drugače igrala pomembno vlogo.
Odprto sicer ostaja, kaj prinaša poletno obdobje, ko je vojskovanje med stranema praviloma najbolj silovito. Vse od aprila se pojavljajo znaki, da se Rusija z okrepljenimi napadi pripravlja na poletno ofenzivo. Vendar se Ukrajina, ki je z množično proizvodnjo dronov in drugega orožja krepko zmanjšala svojo odvisnost od tujega orožja, zadnje mesece uspešno upira. Z množičnimi napadi dronov, ki uporabljajo internetni signal Starlink in so tako s pomočjo umetne inteligence še bolj dodelani pri izbiri in prepoznavi tarč, je Ukrajina postala nevarna za Rusijo z napadi globoko v zaledju fronte. Droni denimo lahko prepoznajo oskrbovalne tovornjake daleč od fronte in jih tako onemogočijo, še preden orožarske okrepitve prispejo na bojišče. Da bo Rusija poleti zasedla nova ukrajinska ozemlja, tako še zdaleč ni več gotovo. V Ukrajini so prepričani, da bi utegnili v naslednjih mesecih doseči preobrat na bojišču.
