Evropski voditelji so ob prihodu na včerajšnji izredni vrh EU o novem proračunu EU 2021–2027 dali jasno vedeti, da so razhajanja med različnimi tabori držav še vedno zelo velika. Kar nekaj evropskih voditeljev (nemška kanclerka Angela Merkel, češki premier Andrej Babiš, španski premier Pedro Sanchez…) je podvomilo, ali bo možno dogovor doseči že na tem srečanju, ki utegne potekati vse do sobote. Pogajanja zapleta tudi odločno stališče evropskega parlamenta, da ne bodo podprli neambicioznega proračuna.
»Varčna četverica« bo imela enotno stališče
Po zadnjem predlogu Charlesa Michela bi morale države vanj vplačevati 1,074 odstotka svojih bruto nacionalnih dohodkov (BND), da bi zapolnile 70 do 75 milijard evrov veliko proračunsko luknjo po izstopu Velike Britanije iz EU.
Temu oporekajo države »varčne četverice«, ki so pripravljene v proračun prispevati le 1 odstotek BND. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je dejal, da bodo države neto plačnice »varčne četverice« (Avstrija, Danska, Nizozemska in Švedska) novemu proračunu pritrdile le skupaj. To krepi našo pogajalsko pozicijo, je dejal Kurz in dodal, da so njihova stališča usklajena z Nemčijo. Blizu jim je tudi Finska. Poleg vprašanj, ki zadevajo obseg proračuna in zagotavljanje zadostnih virov za prednostne naloge EU, so na mizi tudi interesi držav, ki se borijo za čim manjše reze v kohezijska sredstva. »Tretjina proračuna je še vedno za kmetijstvo, tretjina pa za kohezijo. S tem se ne morem strinjati,« je napovedal nizozemski premier Mark Rutte. Po drugi strani se države »varčne četverice« ne želijo odpovedati rabatom iz evropskega proračuna. Po oceni Emmanuela Macrona razprava na vrhu ne more biti uspešna, če bodo države »varčne četverice« vztrajale pri prispevkih držav v proračun na ravni 1 odstotka BND.
Šarec pričakuje trda pogajanja
Slovenija sodi v nasprotni tabor »prijateljic kohezije«, ki ne želijo prevelikih rezov pri koheziji in podpirajo dogovor, ki bo blizu prvotnemu predlogu evropske komisije, po katerem bi države v proračun morale prispevati 1,11 odstotka BND. Rezi Michelovega predloga na področju kohezije so na ravni EU tolikšni, kot jih je predvideval že prejšnji, za večino držav nesprejemljivi predlog finskega predsedstva EU.
Slovenski premier v odstopu Marjan Šarec je ob prihodu na evropski vrh vendarle razkril, kolikšen rez predvideva Michelov predlog: Sloveniji se napoveduje padec kohezijskih sredstev za 24 odstotkov. Preračunano to pomeni, da bi glede na sedanjo finančno perspektivo (Slovenija je dobila 3,3 milijarde evrov denarja iz kohezijskih sredstev) to pomenilo skoraj 800-milijonski rez. Slovenija bi zato v povprečju za investicije v svojih letnih proračunih skupaj z občinami morala nameniti okoli 115 milijonov evrov več, če bi hotela ohraniti raven financiranja razvojnih projektov v proračunskem obdobju 2014–2020.
»Pogajanja bodo kar trda,« je ocenil Šarec, ki dvomi, da bo možno končni dogovor sprejeti že na tem zasedanju evropskega sveta. Kaj bo v pogajanjih za Slovenijo še uspeh, pa se Šarec pred začetkom pogajanj ni hotel izreči. »Trudili se bomo doseči čim več,« je pristavil.
