"Prišli smo do tehnološkega trenutka, ki prinaša tako velik potencial kot tudi nevarnost. Umetna inteligenca in druge napredne tehnologije so dvorezen meč," je ob predstavitvi zaveze po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal vodja programa ZN za podnebje Simon Stiell.

"Od ljudi ne moremo zahtevati, da danes sprejmejo višje stroške, več onesnaževanja, ki segreva planet, in večjo neenakost v zameno za obljube o boljšem jutri. Koristi umetne inteligence morajo pretehtati njene vse večje stroške," je nadaljeval.

Velika poraba energije in vode

Medtem ko se umetna inteligenca uporablja na številnih področjih v povezavi s podnebjem, in sicer vse od izboljšanja vremenskih napovedi do spremljanja industrijskih izpustov in optimizacije rabe obnovljivih virov energije, pa podatkovni centri porabljajo ogromne količine energije in vode.

To pri prebivalcih v skupnostih sproža jezo zaradi močnega zviševanja stroškov komunalnih storitev, hkrati pa vzbuja zaskrbljenost zaradi vse večjega ogljičnega odtisa teh centrov.

V luči tega je generalni sekretar ZN Antonio Guterres junija pozval podjetja, ki delujejo na področju umetne inteligence, naj razkrijejo svoj vpliv na okolje in se zavežejo, da bodo do leta 2030 vse svoje podatkovne centre napajala z energijo iz obnovljivih virov.

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) približno 30 odstotkov električne energije, ki jo porabijo podatkovni centri, izvira iz premoga, sledijo obnovljivi viri s 27 odstotki, zemeljski plin s 26 odstotki in jedrska energija s 15 odstotki.

Študija ZN: podatkovni centri lani porabili več električne energije kot skupno 10 držav na svetu

Študija ZN je pokazala, da so objekti za podatkovne centre lani porabili več električne energije kot skupno 10 držav na svetu, medtem ko bi njihova poraba vode do leta 2030 lahko pokrila letne osnovne potrebe po vodi celotnega prebivalstva podsaharske Afrike.

Nova študija, ki je bila objavljena v reviji Nature Sustainability, pa izpostavlja, da so samo v ZDA najzmogljivejši podatkovni centri v enem letu porabili približno dva odstotka vse električne energije, njihov ogljični odtis pa je bil primerljiv z ogljičnim odtisom manjše evropske države.

Da bi izkoristili potenciale, ki jih prinaša umetna inteligenca pri iskanju podnebnih rešitev in obenem opozorili tudi na vsa večja okoljska tveganja v povezavi z njeno uporabo, Turčija v okviru COP 31 države poziva k pridružitvi k prostovoljni t. i. Antalyski zavezi o umetni inteligenci.

Zavezo je doslej podprlo 80 subjektov, med katerimi je le okoli 10 držav, preostali pa so podjetja ali predstavniki civilne družbe. Od držav med podpisniki denimo manjkajo ZDA, Kitajska in Evropska unija.

Manjkajo tudi ključni akterji na področju umetne inteligence, kot so razvijalec čipov Nvidia, podjetje OpenAI ter podjetje Anthropic, ki je razvilo sistem Claude. Zavezo pa je na drugi strani podpisal Svetovni poslovni svet za trajnostni razvoj (World Business Council for Sustainable Development), katerega članice so med drugim tehnološki velikani Amazon, Google in Meta.

Turški minister za industrijo in tehnologijo Mehmet Fatih Kacir je ob ponedeljkovi predstavitvi zaveze dejal, da dosedanja podpora "kaže na vse večjo naklonjenost naši skupni ambiciji".

"Zmanjšati moramo okoljski odtis umetne inteligence, hkrati pa izkoristiti njen potencial za posodobitev industrije, izboljšanje energetske učinkovitosti, krepitev odpornosti na podnebne spremembe in pospešitev zelenega razvoja," je poudaril Kacir.

Jill McArdle iz nevladne organizacije Beyond Fossil Fuels pa je zavezo glede umetne inteligence, katere obljube so nedoročene, označila za "odvračanje pozornosti". "Zaveza prinaša tveganje, da bodo tehnološki velikani prejeli 'zeleni žig', ne da bi morali pri tem nasloviti dejanske podnebne vplive svoje infrastrukture," je poudarila.

Priporočamo