Takoj ob začetku obiska je Merz pozval kitajska podjetja k večjim vlaganjem v Nemčiji, obenem pa Peking spodbudil k odpravi »nesorazmerij na trgu«. Ni naključje, da sta skupaj z njim pripotovala direktorja dveh velikih avtomobilskih koncernov, Volkswagna in Mercedesa, ki imata velike interese na ogromnem kitajskem trgu, obenem pa sta izpostavljena vse večji kitajski konkurenci, ki jo v Nemčiji dojemajo kot nelojalno zaradi državnih subvencij, nizke vrednosti juana in prekomerne proizvodnje.
Kitajska in Nemčija sta drugo in tretje največje svetovno gospodarstvo, Merz pa se je na današnjem srečanju s predsednikom Xi Jinpingom zavzel za poglobitev gospodarskih vezi. »So izzivi, ki so na dnevnem redu danes, toda okvir, v katerem poslujemo, je izredno dober, v zadnjih desetletjih pa smo zelo dobro sodelovali,« je dejal Merz.
Alternativa ZDA
Politično se poskuša Kitajska predstavljati kot zanesljiv partner in alternativa nepredvidljivim Združenim državam pod predsednikom Donaldom Trumpom, tako politično kot v luči ameriških carin gospodarsko.
»Kitajska in Nemčija bi morali kot dve izmed največjih svetovnih gospodarstev in veliki državi s pomembnim vplivom okrepiti naše zaupanje v sodelovanje, skupaj braniti multilateralizem in prosto trgovino ter si prizadevati za izgradnjo bolj poštenega in pravičnega sistema globalnega vladanja,« je dejal kitajski premier Li Qiang.
Li in Merz sta podpisala pet sporazumov, ki pa so po ocenah opazovalcev precej ozko usmerjeni in ne predstavljajo večjih sprememb za obe gospodarstvi.
Med drugim gre za sodelovanje na področju športa – v nogometu in namiznem tenisu. V tem pogledu je nemški kancler dosegel precej manj od kanadskega premierja Marka Carneyja in britanskega premierja Keira Starmerja, ki sta bila v Pekingu prejšnji mesec. Zato pa kakšnega posebnega dosežka ni zabeležil niti francoski predsednik Emmanuel Macron decembra lani. Konec marca in v začetku aprila pa v kitajsko prestolnico prihaja ameriški predsednik Donald Trump.
Politična razhajanja
Nemčija in Evropa nasploh ter Kitajska imajo tudi različne zunanjepolitične poglede. V Berlinu bi si želeli več vpliva Pekinga na Rusijo za končanje vojne v Ukrajini. Kitajska na drugi strani zavrača evropsko sledenje ameriški politiki.
»Besede, kot so sistemska tekmica in zmanjševanje tveganja v odnosih včasih zapleta kitajsko politiko do Nemčije, toda navdušenje in dejanja nemškega poslovnega sveta govorijo glasneje od političnih sloganov,« so pomenljivo zapisali v kitajskem časniku Global Times, nad katerim drži roko država.
