Mesto Zagreb je nedavno vložilo približno štiri milijone evrov v izgradnjo parkirišča s približno 500 parkirnimi mesti na eni najprivlačnejših lokacij v mestu, na območju nekdanje tovarne Gredelj, ki jo je mesto leta 2009 kupilo za približno 88 milijonov evrov. Če skupni strošek nakupa zemljišča in ureditve razdelimo na število parkirnih mest, ugotovimo, da je eno parkirno mesto na Gredlju stalo približno 184.000 evrov.
Za ta denar si lahko tudi ob današnjih cenah nepremičnin v Zagrebu kupimo stanovanje, na Gredlju pa očitno le parkirno mesto. Napredek ima različne oblike, piše hrvaški portal Lider.
Povračilo naložbe v štirih stoletjih
S tem se zagrebško parkirišče približuje cenam parkirnih mest v nekaterih najdražjih mestih na svetu. V Amsterdamu je bilo na primer parkirno mesto v luksuzni garaži blizu Vondelparka nedavno naprodaj za skoraj 495.000 evrov, medtem ko se v Londonu in New Yorku takšna mesta prodajajo za več stotisočakov.
Razlika je seveda v tem, da gre tam za zasebne garaže v elitnih stanovanjskih objektih, medtem ko gre v Zagrebu za začasno parkirišče na eni najvrednejših razvojnih lokacij v mestu.
Če pogledamo zgolj ekonomsko, ob ceni dnevne parkirnine 1,3 evra in predpostavki, da je vseh 500 mest stalno zasedenih, bi letni prihodki znašali približno 237.000 evrov. S takšnim tempom bi bila potrebna skoraj štiri stoletja, da bi se povrnil celoten vložek v zemljišče in parkirišče. Temu se res reče dolgoročno načrtovanje, še pišejo v Liderju.
Seveda Gredelj nikoli ni bil kupljen zato, da bi tam nastalo parkirišče. Ideja je bila urbana prenova enega največjih degradiranih območij v Zagrebu. A za zdaj še vedno obstaja samo ta ideja. Prvi obrok za nakup propadle tovarne je bil plačan že leta 2006, skoraj dvajset let pozneje pa še vedno ni konkretnega načrta, kako naj bi se območje revitaliziralo.
Edinstvena razvojna strategija
Gredelj pa ni edini tak primer v Zagrebu. Mesto že leta razpolaga s številnimi velikimi degradiranimi območji – od Zagrepčanke do Badela – ki se redno pojavljajo v razvojnih strategijah, v praksi pa pogosto ostajajo na ravni študij, predstavitev in novih krogov načrtovanja. Načrtov je torej dovolj za več mest, manjka pa izvedba.
Trenutno Hrvaške železnice pripravljajo novo študijo železniškega vozlišča v Zagrebu. Ta naj bi odgovorila na vprašanje, ali bo železniški promet v središču mesta potekal nadzemno ali podzemno, čeprav je že zdaj precej verjetno, da bo zaradi stroškov prevladala prva možnost. A za vsak primer je dobro imeti še eno študijo, ki bo to potrdila.
Medtem pa območje Gredlja, ki je vsakega prebivalca Zagreba stalo več kot 100 evrov, služi kot parkirišče. Sredi mesta, na lokaciji, ki je bila zamišljena kot eden ključnih razvojnih projektov Zagreba. Čeprav dodatno povečevanje avtomobilskega prometa v središču mesta nasprotuje skoraj vsem sodobnim prometnim načelom, tudi tistim, ki jih zagovarja trenutna oblast, se je ob pomanjkanju boljše ideje zgodilo prav to.
