Po več kot dveh letih zaprtja bo Izrael spet dovolil odprtje glavnega mejnega prehoda Gaze z Egiptom - Rafa. To je eden izmed ključnih korakov v drugi fazi Trumpovega premirja za Gazo, saj naj bi na ta način hitreje v Gazo prispela humanitarna pomoč in pomoč za začetek obnove Gaze. Čeprav se je pričakovalo, da se bo promet čezenj sprostil že včeraj tudi za pretok navadnega prebivalstva, se to ni zgodilo. Poskusno je smelo iz Gaze odpotovati prvih 50 pacientov, da so upravljalci mejnega prehoda preizkusili mejne procedure, ki se niso izvajale hitro od začetka vojne v Gazi.
Več jih naj gre, kot pa se vrne
Izrael je odprtje mejnega prehoda, sicer v obe smeri, prestavil na ponedeljek. Zaenkrat bo pretok potnikov potekal zgolj zelo omejeno. Pričakuje se, da bo 200 Palestincev in več bolnišničnih vozil dnevno smelo zapustiti Gazo, medtem ko se bo v enklavo lahko vrnilo zgolj 50 Palestincev. Vsaj 20.000 ljudi potrebuje nujno zdravstveno oskrbo v tujini, med njimi je 4500 otrok. Vsem, ki hočejo zapustiti Gazo čez mejni prehod, ki ga na vstopno-iztopnih preglednih točkah upravljajo uradniki evropske misije (EUBAM), izraelske vojske, egiptovski varnostni organi in neuniformirani Palestinci, morajo poprej odhod odobriti izraelske oblasti.
V kakšnem obsegu se bo v prihodnjih dneh sprostilo in morebiti povečalo prehajanje čez mejni prehod Rafa, še ni jasno. Odprtje mejnega prehoda je življenjska žila za vse paciente – od otrok do starejših oseb -, ki bi zaradi amputiranih okončin ali drugih nujnih operacij morali nujno na oskrbo odpotovati v tujino. A hkrati se Palestinci, ki bi zaradi zdravstvenih razlogov in zdravljenja v tujini želeli zapustiti Gazo, bojijo, da jim morda pozneje ne bodo dovolili vrnitve v enklavo. Že dlje časa namreč obstajajo jasni namigi, da bi Izrael želel, da več ljudi zapusti Gazo, kot pa se vanjo vrne. Prav tako je na palestinskem ozemlju delovala tudi tuja agencija, ki jo je podpiral Izrael, ki je Palestincem uredila, da so zapustili Gazo, nevedoč, kam se sploh odpravljajo. Na koncu so pristali v Južnoafriški republiki. Po zagotovilih palestinskih oblasti v Gazi, naj bi se v enklavo želelo vrniti okoli 80.000 ljudi, ki so jo tudi zaradi nujnih evakuacij zapustili v času vojne.
Od kontejnerskih domov do novega Dubaja
Sedaj obstaja več načrtov, kako začeti obnovo oziroma preoblikovanje Gaze. Tehnokratska vlada premierja Alija Šaata želi v prvih stotih dneh priskrbeti začasna kontejnerska prebivališča za vse, ki morajo sedaj vztrajati v slabih šotorskih taboriščih. Novo taborišče za Palestince pri Rafi namerava očitno graditi tudi Izrael. V južnem delu enklave so že očistili zemljišče na območju, kjer so bili odstranjeni tuneli Hamasa. Vhod v to taborišče naj bi bil predvidoma opremljen s tehnologijo za nadzor in prepoznavanje obrazov, je napovedal Amir Avivi, upokojeni izraelski general, ki svetuje vojski. Taborišče naj bi služilo za nastanitev Palestincev, ki želijo zapustiti Gazo in tistih, ki želijo ostati.
Nato je tukaj še ameriški načrt obnove Gaze v riviero Gazo. Tega je na nedavnem Svetovnem gospodarskem forumu v Gazi predstavil Jared Kushner, zet Donalda Trumpa. Mega projekt riviere, ki ga je podkrepil z generiranimi slikami futuristične podobe »nove Gaze«, predvideva izgradnjo 180 nebotičnikov ob turističnem obalnem pasu Gaze. Zgraditi nameravajo novo pristanišče, letališče in trojni mejni prehod med Gazo, Egiptom in Izraelom.
Palestinci bi dobili osem rezidenčnih prostorov, ki bi bili ločeni s parki in kmetijskimi površinami, prav tako pa bi v enklavi bilo še pol ducat industrijskih con. Iz načrta, za katerega Kushner pravi, da ne obstaja alternativa, je razvidno, da bi obmejni pas z Izraelom, ta lahko ohranil okupiranega kot varnostno tamponsko cono. Kushner ni pojasnil, kako bi financirali ta projekt. Povedal je le, da se z njim ne bo začelo pred doseženo razorožitvijo Hamasa. O načrtu obnove se ZDA niso posvetovale s Palestinci. Na ameriški načrt dežujejo številne kritike, ki so si edine v tem, da takšne Gaze Palestinci nočejo.