Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado se je po več kot desetih mesecih v izgnanstvu vrnila v domovino. »Tukaj sem. Z vami,« je v nedeljo zapisala na družbenem omrežju X. Pred tem se je večkrat poskušala vrniti v državo, vendar ji to ni uspelo, poroča BBC.
Januarja, mesec dni po tem, ko je Machadova pod okriljem noči s hitrim čolnom zapustila Venezuelo in odpotovala na Norveško, kjer je prevzela Nobelovo nagrado za mir, so ameriške sile zajele njenega političnega nasprotnika, predsednika Nicolása Madura.
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nato podprla Madurovo namestnico Delcy Rodríguez, ki je prisegla kot začasna predsednica Venezuele. Pozneje je podpisala tudi naftni sporazum z ZDA, ki Američanom zagotavlja zelo ugodne pogoje.
Podporniki so jo pričakali z navdušenjem
Machadovo so v nedeljo po vrnitvi prvič fotografirali med udeležbo pri maši v cerkvi v venezuelski zvezni državi Lara. Obkrožali so jo podporniki, ki so jo objemali in ji stiskali roke.
Nato se je v koloni vozil, obdana z navdušenimi privrženci, odpravila proti prestolnici Caracas. Ob poti so jo pričakale množice ljudi, ki so jo prišle pozdravit. V nedeljo pozno zvečer je prispela v prestolnico, kjer je iz odprtine na strehi avtomobila nasmejana pozdravljala zbrane. »Noč ponovnega snidenja v našem Caracasu. Za ponovno združitev vsake družine, za svobodo vsakega političnega zapornika in za svobodo Venezuele,« je zapisala na omrežju X.
Njen zaveznik in nekdanji predsedniški kandidat Edmundo González je potrdil, da se je vrnila v državo. »Z velikim veseljem vam sporočam, da je naša voditeljica, moja draga María Corina, na venezuelskih tleh,« je zapisal v izjavi. »Danes je za Venezuelce zelo pomemben dan. Z njo se vrača naš suvereni glas, da vodi in usmerja ta proces,« je dodal. Napovedal je še, da se ji bo kmalu pridružil v Venezueli, da bi državo popeljal proti svobodi.
Vrnitev po več neuspešnih poskusih
Machadova se je v zadnjih mesecih večkrat poskušala vrniti v Venezuelo. Njen svetovalec je septembra povedal, da je v nekaj tednih pred tem poskusila v državo vstopiti kar sedemkrat, vendar so ji to vsakič preprečili. Pojavila so se tudi poročila, da so pri zavlačevanju njene vrnitve sodelovale ZDA, vendar so v Washingtonu to zanikali.
Za zdaj ni jasno, kakšne načrte ima Machadova po vrnitvi. V preteklosti je že napovedala, da bi se ponovno potegovala za predsedniški položaj, če bi bile razpisane volitve. Njena vrnitev je bila odvisna tudi od odobritve Trumpove administracije, ki je bila, kot kaže, zdaj vendarle dana.
Maduro ji je preprečil kandidaturo
Machadova, odločna zagovornica demokracije, je leta 2023 zmagala na opozicijskih predizborih, ki so potekali zunaj uradnega volilnega sistema pod nadzorom Madurove vlade. Osvojila je več kot 90 odstotkov glasov. Kljub prepričljivi zmagi ji je Madurova vlada prepovedala kandidaturo na predsedniških volitvah. Obtožila jo je goljufije in kršitev davčne zakonodaje, kar je Machadova zanikala ter označila za politično motivirane obtožbe.
V zadnjih dneh pred odhodom iz države se je skrivala v varnih hišah. Nato je odpotovala na Norveško, kjer je prevzela Nobelovo nagrado za mir. Na predsedniških volitvah leta 2024 je proti Maduru namesto nje kandidiral njen politični zaveznik González.
Volilna komisija, ki je tesno povezana z oblastjo, je za zmagovalca razglasila Madura, ne da bi javno objavila podrobne rezultate glasovanja. Opozicija je temu oporekala in trdila, da je zmagal González. V podporo svojim trditvam je objavila kopije volilnih zapisnikov.
Madura so ameriške sile januarja odpeljale iz Venezuele. Trenutno je v priporu v New Yorku, kjer se sooča z obtožbami, povezanimi z drogami, orožjem in mučenjem. Krivdo je zanikal.