Zakone v ZDA sprejema kongres, ki je sestavljen iz senata, kjer sedi sto članov (po dva iz vsake države) ter predstavniškega doma, kjer se 435 sedežev porazdeli med ameriške zvezne države glede na število prebivalstva. Zakone morata potrditi oba domova kongresa.
Predsednik zakone lahko zavrne z vetom, večinoma pa jih izvršuje, ker mu kongres lahko z dvotretjinsko večino v enem in drugem domu veto zavrne. Predsednik lahko začasno vlada tudi z izvršnimi ukazi, ki pa lahko padejo na sodišču ali jih razveljavi novi predsednik po prihodu v Belo hišo.
Vrhovno sodišče ZDA, ki ima devet članov, zakone preverja, razlaga, zavrača ali potrjuje. Za veljavno odločitev vrhovnega sodišča so potrebni glasovi najmanj šestih sodnikov, če je izid neodločen, pa obvelja odločitev prizivnega sodišča.
Tri veje oblasti bi morale biti med seboj ločene, pri čemer naj bi sodna in zakonodajna nadzorovali izvršno, ki ima v rokah škarje in platno vodenja države. Ta sistem "nadzora in ravnotežja", ki so si ga zamislili snovalci ZDA v času boja za neodvisnost od britanskega imperija, pa lahko deluje le, če zakonodajna in sodna oblast opravljata svojo nadzorno nalogo.
Predsednik ZDA je vodja države in vlade ter poveljnik oboroženih sil, čeprav lahko vojne po ustavi napoveduje le kongres. Demokratski in republikanski predsedniki so se tej zahtevi po 2. svetovni vojni po potrebi izogibali z raznimi pravno utemeljenimi izgovori.
Ameriška posebnost je še federalizem, kar pomeni odnos med zvezno vlado in 50 zveznimi državami, ki imajo spet vsaka svojo zakonodajno (kongres), izvršno (guverner) in sodno vejo oblasti. Zvezne države lahko sprejemajo svoje zakone, ker deseti amandma k ustavi pravi, da vse, kar ni izrecno v pristojnosti zvezne oblasti, ostaja v pristojnosti zveznih držav.
Vendar v primeru spora obvelja beseda zvezne oblasti, ponavadi na zveznih sodiščih, saj je zvezna ustava vrhovni zakon za vse.
Zvezne države ne morejo same odpraviti odločitve vrhovnega sodišča, s katero se ne strinjajo, lahko pa to stori naslednja sestava vrhovnega sodišča, čeprav je razveljavljanje precedenčnih primerov zelo redko.
Zvezne države imajo še eno pomembno pooblastilo, to je sodelovanje pri spremembi zvezne ustave. Ustavni amandma namreč velja, če ga potrdijo tri četrtine kongresov v 50 zveznih državah.