Kot poroča Financial Times, je Alphabet v ponedeljek prodal za 16,8 milijarde evrov (20 milijard dolarjev) obveznic. Prodajo so povečali s prvotno načrtovanih 15 milijard dolarjev (12,6 milijarde evrov) zaradi velikega povpraševanja.
Velika ameriška tehnološka podjetja doslej niso izdajala obveznic, saj so imela več kot dovolj kapitala zaradi nakopičenih preteklih dobičkov. K iskanju svežega denarja pa so jih pripeljala izjemno visoka vlaganja v računalniško opremo za modele umetne inteligence.
Google je za letos napovedal kar 155 milijard evrov (185 milijard dolarjev) investicij. To je približno dvakrat več kot lani in več od sicer kar 95 milijard evrov (112 milijard dolarjev) dobička. Velik del tega denarja bo Google porabil za nove podatkovne centre za podporo storitvam umetne inteligence v oblaku gemini.
Zadolževanje v več valutah
Alphabet oziroma Google načrtuje izdajo obveznic v več valutah, vključno s ponudbo v funtih. Verjetno bo sledila tudi prodaja v švicarskih frankih. Če bo potrjena, bo to prva izdaja stoletne obveznice tehnološkega podjetja v skoraj 30 letih.
Zadnjo je leta 1997 prodala zdaj že propadla Motorola, pred njo pa je tak vrednostni papir izdal tudi IBM. V zadnjem času sta stoletne obveznice v Londonu izdali Univerza v Oxfordu in francoska energetska družba EDF, ki je lastnica britanskih jedrskih elektrarn.
Dolarski del posla je razdeljen na sedem izdaj, pri čemer je najdaljša 40-letna obveznica, ki zapade leta 2066. Zaradi velikega povpraševanja bo obrestna mera, ki jo bo plačeval Alphabet, precej nizka, manj kot odstotek več od ameriških državnih obveznic iste ročnosti.
Iskanje denarja za financiranje umetne inteligence
Razlogi za to, da se Alphabet zadolžuje v različnih valutah, so predvsem v razporeditvi tveganja in dejstvu, da ameriški finančni trgi vse bolj čutijo pritisk velikega zadolževanja podjetij, kar zvišuje zahtevane obrestne mere.
Obveznice so v precej velikem obsegu začela izdajati tudi druga ameriška tehnološka podjetja, na primer Meta (facebook, instagram, whatsapp), Amazon in Microsoft, ki pred leti niso mogla najti dovolj projektov, vrednih investicij, za svoje dobičke. Ta podjetja veljajo za zelo varne naložbe, saj imajo obstoječe poslovne dejavnosti, ki generirajo izjemno visoke dobičke, zaradi česar niso odvisna od uspeha modelov umetne inteligence, kot velja za tista novejša podjetja, kjer je ta nova tehnologija njihov edini produkt, kar velja na primer za OpenAI in Anthropic. Zato morajo ta podjetja iskati svež kapital predvsem s precej dražjo izdajo novih delnic.
V ameriški banki Morgan Stanley ocenjujejo, da si bodo tehnološki velikani v letu 2026 izposodili okoli 330 milijard evrov (400 milijard dolarjev), kar je več kot še enkrat več kot lani.