Ameriška odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner sta po sobotnem obisku Moskve danes prispela v Kijev, kjer sta se srečala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in njegovo pogajalsko skupino. Gre za njun prvi obisk Ukrajine v vlogi posebnih odposlancev ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Witkoff in Kushner, sicer Trumpov zet, sta iz Rusije odletela v poljski Rzeszów, od tam pa pot nadaljevala z vlakom. Zelenski je dejal, da so bili ukrajinski letališki objekti pripravljeni na njun prihod, vendar so prihod z letalom preprečili ruski napadi.Prvi krog ameriško-ukrajinskih pogovorov je trajal približno tri ure in je vključeval tudi delovno kosilo. Witkoff jih je po koncu označil za vsebinske in pomembne ter dejal, da je ameriška stran opogumljena. Kushner je izrazil upanje, da je obisk odprl nove poti za nadaljevanje pogajanj. »Na tem potovanju smo se veliko naučili,« je dejal. Pogovori se bodo po Witkoffovih besedah nadaljevali, dokler bo treba.
Za isto mizo tudi evropske sile
Po uvodnem delu so se pogovorom pridružili še svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. S tem je Ukrajina v pogajanja znova neposredno vključila najpomembnejše evropske zaveznice, ki vztrajajo, da dogovora o koncu vojne ni mogoče skleniti brez sodelovanja Kijeva in Evrope.
Ukrajinski predsednik je po prvih dveh krogih dejal, da mora biti cilj pravičen mir, ki Rusiji ne bi omogočil novega napada. Za Kijev so zato ključna dolgoročna varnostna zagotovila ZDA in evropskih držav, ne zgolj začasna prekinitev spopadov.
Ameriška odposlanca sta v ukrajinsko prestolnico prispela dan po več kot triurnem srečanju s Putinom v Kremlju. Moskva je pogovore označila za odkrite, konstruktivne in koristne, Bela hiša pa za vsebinske. Konkretnih rezultatov ali dogovorov niso predstavili. Po navedbah Kremlja so govorili tudi o gospodarskem sodelovanju in morebitnih skupnih ameriško-ruskih projektih. Reuters poroča, da preboja ni bilo.
Med pogovori orožje ni povsem utihnilo
Rusija in Ukrajina sta se zaradi obiska ameriških odposlancev začasno odpovedali napadom na prestolnici. Premirje pa ni veljalo za preostala območja niti za približno 1200 kilometrov dolgo fronto.
Ruske sile so ponoči napadle več ukrajinskih regij. Po ukrajinskih navedbah je bil ubit najmanj en človek, več ljudi je bilo ranjenih. Ukrajina je medtem izvedla obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na cilje v Rusiji in zadela rafinerijo v Rjazanu. Diplomatsko dogajanje tako poteka ob nadaljevanju spopadov, ne ob premirju.
Največji razkorak med stranema ostaja vprašanje ukrajinskega ozemlja. Moskva zahteva, da se ukrajinske sile umaknejo tudi iz delov Donbasa, ki jih Rusiji ni uspelo zavzeti, ter da se Ukrajina odpove članstvu v zvezi Nato. Kijev takšne zahteve zavrača kot poziv h kapitulaciji.