Še enkrat se postavlja vprašanje, ali je prekinitev spopadov med ZDA in Iranom po sklenitvi memoranduma za končanje konflikta ogrožena. Pogajanja med državama so sicer napredovala, a nadzor nad Hormuško ožino in iransko jedrsko vprašanje ostajata najtrša pogajalska oreha. Strani se ne moreta uskladiti niti glede odmrznitve iranskih sredstev v ZDA.
Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da se je Iran strinjal z jedrskimi inšpekcijami brez časovne omejitve. Toda v Iranu so te navedbe takoj zanikali. Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je medtem prepričan, da bo agencija prej ali slej obnovila svoje delo in bodo njeni inšpektorji sčasoma pregledali iranske obrate za obogatitev urana. »Ali se bo to zgodilo pojutrišnjem, čez en teden ali čez deset dni, je pomembno, a ni bistveno. To se bo zgodilo,« je ocenil Grossi.
Kako bo z upravljanjem Hormuške ožine?
Razhajanja ostajajo tudi glede upravljanja Hormuške ožine. Povsem jasno pa je, da Iran tukaj nadaljuje svojo začrtano pot, po kateri se bo upravljanje ožine spremenilo in ne bo več takšno, kot je bilo pred vojno. Iran in Oman, ki nadzira južno stran ožine, sta v skupni izjavi poudarila svoje suverene pravice na tem območju ter napovedala sodelovanje pri upravljanju prometa po tej pomembni morski poti.
Nedavno sklenjeni memorandum med ZDA in Iranom sicer predvideva, da bo Iran 60 dni omogočal prost pretok prometa, v tem času pa bi morali državi najti trajno rešitev za plovbo skozi Hormuško ožino. ZDA vztrajajo, da Iran ne bo smel pobirati dajatev za prehod ladij skozi ožino, skozi katero potuje petina svetovne proizvodnje nafte.
Strani se nista zedinili niti glede podrobnosti določbe, ki bi Iranu omogočila dostop do sredstev, zamrznjenih na računih v tujini. ZDA želijo z njimi pridobiti korist za svoja podjetja, saj zahtevajo, da jih Iran v celoti nameni za nakup hrane in medicinske opreme iz ZDA. V Teheranu medtem vztrajajo, da bodo sami odločili, kako bodo denar porabili.
Vse bolj zvezane roke Trumpa
Ameriški predsednik Trump ne glede na vsa razhajanja ocenjuje, da pogajanja dobro napredujejo. Medtem mu je glede vojne v Iranu po predstavniškem domu nadel uzde še senat. Tudi zgornji dom kongresa je namreč zahteval, da Trump konča vojno v Iranu, kar je predsednik pospremil z nezadovoljno ugotovitvijo, da to zapleta pogajanja z Iranom. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da sta oba domova kongresa sprejela resolucijo, s katero sta predsednika pozvala, naj v skladu z zakonom o vojnih pooblastilih umakne ameriške oborožene sile iz konflikta.
Povrh tega Trumpu še naprej pada javnomnenjska podpora. Zadnja raziskava, ki sta jo izvedla Reuters in Ipsos, kaže, da kar 35 odstotkov Američanov meni, da so se ZDA zdaj znašle v slabšem položaju kot Iran, medtem ko jih 23 odstotkov meni, da so v močnejšem položaju.
