Dober teden po volitvah v Bosni in Hercegovini – tudi v tričlansko predsedstvo in 13 parlamentov (države, obeh entitet in 10 kantonov) – sta v Banjaluki glavna srbska in glavna hrvaška stranka pod vodstvom Milorada Dodika in Dragana Čovića začeli pogovore o novi zvezni vladi. Dodikovo Zavezništvo neodvisnih socialdemokratov (SNSD) je na volitvah 6. oktobra skupaj z zavezniki dobilo 9 od 42 poslancev v predstavniškem domu BiH, Željka Cvijanović iz SNSD pa ostaja v predsedstvu kot predstavnica Srbov. Čovićev HDZ BiH je dobil štiri poslance v predstavniškem domu BiH in po osmih letih spet sedež v predsedstvu, osvojila ga je mlada Darijana Filipović.
Po pogovorih s Čovićem je Dodik novinarjem dejal, da na ravni BiH ni pripravljen sodelovati z vsakim predstavnikom Bošnjakov. »Tisti, ki so nam nepopustljivo nasprotovali, niso dobrodošli.« Rekel je tudi: »Želimo, da se oblikuje oblast na ravni BiH. Nismo proti evropski poti, a smo proti zlorabi te poti.« Zavzel se je za pogovore z Brusljem in za nove zakone o pravosodju v BiH. »Sodstvo in tožilstvo BiH se morata ukvarjati samo s tistim, kar je v pristojnosti parlamentarne skupščine BiH,« je poudaril. A v pristojnosti dvodomne parlamentarne skupščine je zelo malo stvari, predvsem proračun BiH, ki pa je na primer petkrat manjši od proračuna Republike Srbske (RS).
Dolgo partnerstvo glavnih strank Srbov in Hrvatov
Čović pričakuje, da bo njegov HDZ BiH dobro sodeloval s SNSD. Novinarjem je v Banjaluki dejal, da se je pred nekaj dnevi ločeno sestal z Bakirjem Izetbegovićem, voditeljem bošnjaške Stranke demokratske akcije (SDA), ki ima v predstavniškem domu BiH 9 poslancev, in z Nerminom Nikšićem, voditeljem socialdemokratov, ki imajo odslej 5 poslancev BiH ter tudi Denisa Bečirovića v predsedstvu kot predstavnika Bošnjakov. Dodik se po volitvah sicer še ni sestal z nobenim bošnjaškim politikom.
Kot pravi Tanja Topić z bonskega Inštituta Friedricha Eberta, je partnerstvo SNSD in HDZ trdno. Obe stranki sta v svetu ministrov (vladi) BiH skupno že kar 20 let. »Možno je, da bosta dolgo odlašali z oblikovanjem novega sveta ministrov, tako da bo stari deloval kot tehnična vlada,« meni Topićeva. Vsekakor si Dodik želi šibko osrednjo oblast v BiH. V resnici veliko večino odločitev v državi sprejemajo Republika Srbska in kantoni Federacije, tako da tehnična vlada na ravni BiH ni ravno zelo neučinkovita.
O etnonacionalnem trinogu
Gotovo sta se Dodik in Čović v ponedeljek pogovarjala o delitvi ministrskih položajev v vladi BiH in o tem, kdo bo sedel v upravnih odborih javnih podjetij. Njun glavni cilj je, da usmerita finančne tokove v smer, ki koristi njima in njunim sodelavcem. Vprašanje je, koliko pozornosti sta posvetila vprašanju, kako ustaviti padec življenjskega standarda državljanov BiH.
Čovićev politični program se z zavzemanjem za evropsko pot Bosne in Hercegovine sicer le bolj navidezno razlikuje od Dodikovega. Voditelj bosanskih Srbov pa je konec tedna izjavil: »Imamo zadržke glede približevanja EU, a zaradi tega se ne bomo vsak dan prepirali.« V resnici je EU samo deklarativni cilj HDZ in tudi SDA, krinka za uveljavljanje njunih partikularnih interesov.
Vsak poskus reforme, ki bi pri SDA, SNSD in HDZ ogrozil njihov nadzor nad javnimi podjetji, te tri stranke takoj onemogočijo s sklicevanjem na zaščito etničnih in entitetnih interesov. »Vse tri stranke so partnerji znotraj etnonacionalnega trinoga. Med seboj imajo dobre odnose, isti politični besednjak, s pomočjo etnonacionalnega ključa si delijo volilni plen,« pravi Topićeva. Sicer je pred volitvami več bošnjaških strank zavrnilo sodelovanje z Dodikovo SNSD. Topićeva pa meni, da bo pri oblikovanju nove vlade BiH igral pomembno vlogo pritisk Združenih držav, ki bi rade čim prej uresničile nekatere svoje gospodarske cilje v državi in bi jim zato prav prišla funkcionalna oblast.