Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil, da bo razstrelil največje iransko in tudi svetovnem nahajališče zemeljskega plina, ki se nahaja v Perzijskem zalivu v Južnem Parsu, če bo Iran znova napadel glavni katarski obrat za utekočinjeni zemeljski plin Las Rafan, skozi katerega gre petina vse svetovne proizvodnje tega energenta. To je bil iranski povračilni napad po tem, ko so v sredo Izraelci bombardirali prav omenjeno največje iransko polje zemeljskega plina v Južnem Parsu, ki med drugim Iranu zagotavlja veliko večino elektrike.
»Katar ni bil na noben način vpleten (v te izraelske napade),« je še zapisal Trump na svojem družabnem omrežju in zagrozil s »popolnim uničenjem nahajališč zemeljskega plina v Južnem Parsu, ki bo takšno, kot ga Iran še ni doživel.
Je bila Bela hiša vnaprej obveščena?
Sedanja ameriško-izraelska vojna proti Iranu je tako prestopila še eno mejno črto, saj naj bi se doslej obe strani v veliki meri izogibali napadom na energetsko infrastrukturo. Iran jo je ponoči napadel tudi v drugih zalivskih državah, ne le v Katarju, ki je v četrtek takoj izgnal iranske diplomate. Med drugim so gorele rafinerije v Kuvajtu in Savdski Arabiji. Eksplozije je bilo slišati tudi v Riadu in savdski zunanji minister je omenil možnost povračilnih napadov na Iran. Zalivske države, vključno s Savdsko Arabijo, nočejo sodelovati v sedanji ameriško-izraelski vojni, saj so že tako preveč izpostavljene iranskim napadom. S svojo moderno oborožitvijo si ne bi mogle veliko pomagati, ker nimajo izkušenj z vodenjem vojne, če odmislimo precej neuspešno vojaško posredovanje Savdijcev in Združenih arabskih emiratov v Jemnu. V resnici so jezne na Trumpa, ker ni bil za diplomatsko rešitev spora z Iranom, čeprav so njemu in njegovi družini omogočile velike posle.
V Izraelu trdijo, da so Belo hišo vnaprej obvestili, da bodo napadli infrastrukturo zemeljskega plina v južnem Parsu. Trump pa je na svojem družabnem omrežju – v nasprotju s trditvami več ameriških medijev - zapisal, da ZDA in on o tem niso bili obveščeni. Obljubil je, da se ti napadi ne bodo ponovili, če Iran ne bo več napadal energetske infrastrukture zalivskih monarhij.
Iz iranske vojske pa so sporočili: »Sovražnika opozarjamo, da dela veliko napako, ko napada energetsko infrastrukturo Islamske Republike. Če se bo to ponovilo, bodo naši napadi povsem uničili energetsko infrastrukturo vas in vaših zaveznikov.« Dali so vedeti, da bi bili lahko prihodnji napadi na zalivske države še hujši, ko so bili v noči s srede na četrtek.
Cene spet naraščajo
Menda si Trump ne bi upal povsem uničiti največjega nahajališča zemeljskega plina na svetu v Južnem Parsu, ker ga Iran upravlja skupaj s Katarjem. Tudi sicer Trump noče, da bi se uničevala infrastruktura za nafto in zemeljski plin. Ne gre samo za večmilijardno škodo in za dolgoročne posledice pri pridobivanju in transportu nafte in zemeljskega plina. Takšni napadi na energetsko infrastrukturo zalivskih držav namreč neposredno vplivajo tudi na cene v ZDA, ne le energentov in transporta, čeprav ZDA izvažajo tako nafto kot zemeljski plin. Najhuje je za Američane, ki so navajeni, da se veliko vozijo v avtomobilih, zvišanje cen bencina, in sicer – predvsem zaradi blokade Perzijskega zaliva, iz katerega prihaja petina svetovne proizvodnje nafte – po 28. februarju že za 30 odstotkov.
Zvišujejo pa se tudi druge cene in inflacija bi lahko povzročila poraz Trumpovih republikancev na delnih kongresnih volitvah jeseni, torej bi lahko Trump imel zadnji dve leti mandata Kongres z demokratsko večino, ki bi onemogočila njegovo politiko. Tako je podpredsednik ZDA J. D. Vance zdaj obljubil Američanom, da bodo cene energentov takoj po koncu vojne padle. A če bo vojna še dolgo trajala, bodo posledice hude in trajne.
Da bi znižal cene nafte in s tem bencina v ZDA, je ameriški finančni minister Scott Bessent izjavil, da bi ZDA lahko sprostile svoje strateške rezerve in odpravila sankcije na iransko nafto, ki je že na tankerjih. Sicer so ZDA že prejšnji teden dovolile prodajo ruske nafte, ki je že na tankerjih, kar je delna sprostitev sankcij proti Rusiji, uvedenih zaradi invazije na Ukrajino.
Cena sodčka nafte se je na svetovnem trgu zaradi sedanjega uničevanja energetske infrastrukture v zalivskih državah s srede na četrtek povečala še za 10 odstotkov in znaša že skoraj 115 dolarjev, kar je veliko več kot 70 dolarjev, kolikor je bila pred začetkom ameriško-izraelskih napadov na Iran 28. februarja. Za kar 35 odstotkov pa se je v četrtek zjutraj v Evropi podražil zemeljski plin.
