Po soprogi Hillary Clinton je v petek za pričanje o aferi Epstein prišel na vrsto njen soprog, bivši predsednik ZDA. Člani odbora za nadzor dela vlade predstavniškega doma kongresa so si obetali več vsebinskih odgovorov glede na znana dejstva, da je bil Bill Clinton mnogo bolj povezan z Epsteinom kot njegova soproga, ki je v četrtek dejala, da ga ni nikoli niti videla in da ne ve nič o njegovih kaznivih dejanjih zlorabe mladoletnic, napeljevanja k prostituciji in drugih. Dejala je, da bo enako povedal tudi njen soprog, ki je po lastnih navedbah prekinil stike z Epsteinom pred letom 2006, ko so ga začeli preiskovati, potem pa je leta 2008 priznal krivdo v enem od primerov. Je pa Clintonova imela stike s pozneje obsojeno Epsteinovo prijateljico in sodelavko Ghislaine Maxwell.
Pričanje Clintonove je bilo, kolikor je mogoče razbrati iz njenih naknadnih izjav, kljubovalno. Nekdanji prvi ameriški par ima občutek, da ju republikanci namenoma izpostavljajo iz množice vseh, ki so imeli stike z Epsteinom, da bi preusmerili pozornost od predsednika Donalda Trumpa, ki je bil tudi med njimi. Zato je članom odbora svetovala, naj pod prisego zaslišijo njega, saj se njegovo ime v objavljeni dokumentaciji pravosodnega ministrstva o Epsteinu pogosto pojavlja. Enako zdaj zahtevajo demokrati, ki pravijo, naj za aktualnega predsednika veljajo enaka pravila kot za bivšega.
Clintonova je dodala, da so jo spraševali tudi o zelo nenavadnih stvareh – o neznanih letečih predmetih in o teoriji zarote Pizzagate iz leta 2016, po kateri naj bi imeli demokrati v kleti washingtonske picerije štab za trgovino z ljudmi in pedofilijo.
Clintonova sta se dogovorila, da bosta pričala v domači Chappaqui v New Yorku in ne v kongresu. Pričanje so posneli in nekdanja prva dama se je zavzela za to, da ga javno objavijo, kar naj bi kmalu tudi storili. Ne ona ne soprog nista ničesar obtožena.
Znana vsebina
dokumenta o Trumpu
Medtem dvigajo prah tudi obtožbe na račun pravosodnega ministrstva, da v nasprotju z zakonsko zahtevo kongresa ni objavilo vseh dokumentov iz Epsteinovega dosjeja, namreč nekaterih o Trumpu. Veliko se govori o zapisnikih pričevanja ženske, ki je Trumpa očitno obtožila spolnega napada, ko je bila še mladoletna.
Gre za štiri pogovore, ki jih je imel FBI leta 2019 z žensko, rojeno okoli leta 1970. Guardian se je dokopal do dokumentov in poročal, da trditve ženske mestoma zvenijo nenavadno in pretirano ter se ne ujemajo z znanimi podatki o Epsteinu v začetku 80. let, kar je obdobje, na katerega se obtožbe nanašajo. Vendar to ne pojasni, zakaj dokumentov niso objavili, dodajajo, saj so luč sveta ugledali mnogi drugi, ki jim je mogoče očitati podobno sumljivo vsebino. Na pravosodnem ministrstvu pravijo, da preiskujejo, kaj se je zgodilo, demokrati pa kričijo, da se dogaja načrtno prikrivanje.
Omenjena ženska (imena niso objavili) je v pogovoru z agenti FBI trdila, da jo je Epstein v prvi polovici 80. let, ko je bila stara 13 ali 15 let, iz Južne Karoline odpeljal v New Jersey, kjer so jo predstavili skupini ljudi, tudi Trumpu, ki ji je potem na samem rekel, da jo bo »naučil, kako naj se obnašajo deklice«. Trdila je, da jo je napadel, pa ga je ugriznila, zato jo je udaril in dal odstraniti iz sobe. Dejala je tudi, da jo je Epstein omamljal in silil v spolna dejanja, mnogo kasneje pa naj bi ji grozili in jo poskušali izriniti s ceste.
Guardian tudi piše, da ni dokazov, da sta se Trump in Epstein v omenjenem času sploh že poznala, pa tudi, da je bila ženska kasneje obtožena več goljufij in tatvin ter izkoriščanja starejše osebe.
