V ponedeljek zjutraj je Hamas v skladu z dogovorom o premirju, ki traja že štiri dni, Rdečemu križu izročil 20 še živih talcev, ki so torej v ujetništvu preživeli 738 dni. V Izraelu, kjer jih je pričakala navdušena množica, je talce prevzela izraelska vojska, ki jih je nato poslala v bolnišnico, kjer jih bodo zdravniki pregledali in opazovali. Hamas bi moral v ponedeljek izročiti tudi posmrtne ostanke 28 talcev, a jih je le za štiri. Izrael je v zameno izpustil okoli 1950 zaprtih Palestincev. Prva faza premirja, ki se je začela v petek, večinoma poteka po načrtih.
Izraelci so z velikim navdušenjem sprejeli izpuščene talce in tudi Donalda Trumpa, ki je za dve uri obiskal kneset, kjer so ga pričakali s stoječimi ovacijami. Premier Benjamin Netanjahu se mu je pred poslanci zahvalil za dogovor o premirju, ki je vodil do izpustitve talcev. Dejal je, da bo Trumpovo ime ostalo zapisano v »zgodovini Izraela in vsega človeštva«.
Trump je v govoru v knesetu dejal, da je to zgodovinski začetek novega Bližnjega vzhoda. Prav tako se je zavzel za mir z Iranom. Tudi v tej smeri so pozneje v egiptovskem Šarm El Šejku na vrhu o miru potekali Trumpovi pogovori s trideseterico voditeljev pomembnih evropskih in islamskih držav, ki so z njim razpravljali tudi o tem, kako naj bi izvedli drugo fazo premirja z razorožitvijo Hamasa.
Takoj po izpustitvi talcev je Izrael iz jetnišnice Ofer na Zahodnem bregu in jetnišnice Keciot na puščavskem jugu Izraela izpustil okoli 250 zaprtih in 1700 priprtih Palestincev. Večino teh zaprtih oseb je izraelska vojska aretirala med vojaškimi operacijami v enklavi. Še vedno naj bi bilo v izraelskih zaporih okoli 1300 Palestincev iz Gaze, še veliko več pa z Zahodnega brega.
Stoječe ovacije za Trumpa
Donald Trump je v ponedeljek zjutraj izjavil: »Vojna v Gazi se je končala.« Na to se je govornik Hamasa Hasem Kasem v izjavi za France-Presse odzval takole: »Pozdravljamo izjavo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je jasno dejal, da je konec vojne Izraela proti Gazi.« Pozval je mednarodne akterje, naj še naprej nadzorujejo »obnašanje okupatorja« (Izraela), da ne bo spet napadel »našega ljudstva v Gazi«.
Nekaj ur po osvoboditvi vseh talcev se je v knesetu, izraelskem parlamentu, ob stoječih ovacijah pojavil Trump, ki naj bi največ prispeval k premirju in izpustitvi talcev. Veliko navdušenje nad njim v knesetu, ki je trajalo celi dve uri s pogostim ploskanjem, je Trump najbrž občutil kot neke vrste zadoščenje za to, da ni dobil Nobelove nagrade, za katero je prepričan, da si jo zasluži.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je Trumpu pred poslanci in člani izraelske ter ameriške vlade zahvalil za dogovor o premirju, ki je vodil do izpustitve talcev. »Kako dolgo smo čakali na to,« je še dejal Netanjahu. Zahvalil se mu je tudi, ker je Jeruzalem (torej tudi palestinski del) priznal za glavno mesto Izraela, kar je Trump storil že v prvem mandatu 2017–2021, nadalje za Abrahamove dogovore z Združenimi arabskimi emirati, Bahrajnom in Marokom, za podpiranje pravic Izraela na zasedenem Zahodnem bregu (torej za toleriranje nezakonitih judovskih naselbin) in za priznanje izraelske suverenosti nad višavjem Golan, ki je bilo do leta 1967 del Sirije. Netanjahu se je zavzel za mir v regiji in za normalizacijo odnosov z arabskimi državami. Povedal je še: »Naši sovražniki zdaj vedo, kako močan je Izrael in kako katastrofalna napaka za njih je bil napad na Izrael 7. oktobra 2023.«
Herzoga pozval k pomilostitvi Netanjahuja
Trump je v govoru v knesetu dejal, da je to zgodovinski začetek novega Bližnjega vzhoda. Kmalu sta njegov govor zmotila poslanca leve izraelsko-arabske stranke, ko sta kazala napisa »Genocid« in »Priznanje Palestine«. Varnostniki so ju hitro odpeljali in Trump jih je pohvalil zaradi »učinkovitosti«.
Trump se je znova hvalil, da je v osmih mesecih ustavil osem vojn. Dodal je, da imajo ZDA najmočnejše orožje v vsej zgodovini: »Imamo orožje, o katerem se nikomur še sanja ne. Upam, da ga nikoli ne bomo uporabili.«
»Že več let niste imeli enega samega dneva pravega miru,« je poslancem kneseta še dejal Trump. »A danes je končno ne le za Izraelce, temveč tudi za Palestince in številne druge konec te dolge in boleče nočne more.« Zahvalil se je arabskim in drugim islamskih državam, ker so pritisnile na Hamas, da je osvobodil talce: »To, da so vse te nacije skupaj delovale kot partnerice miru, je za Izrael in svet neverjetno zmagoslavje.«
Palestince je pozval, naj se »za vedno odpovedo terorizmu«. Dejal je še, da bi bilo »čudovito«, če bi dosegli mir z Iranom. Od izraelskega in ameriškega bombardiranja iranskih jedrskih objektov je sicer minilo nekaj mesecev.
Izraelskega predsednika Isaaca Herzoga je Trump pozval, naj Netanjahuja, ki ga čaka sojenje zaradi korupcije, pomilosti: »Na vsak način je to eden največjih voditeljev v času vojne.«
Druga faza bo bolj zapletena
Po obisku kneseta je Trump z letalom odletel v Šarm El Šejk, kjer se je skupaj s 30 voditelji pomembnih evropskih in islamskih držav udeležil vrha o miru. Na njem so slovesno podpisali dogovor o prvi fazi premirja. Pogovarjali so se tudi o uresničevanju druge faze, ki bo veliko bolj zapletena kot sedanja prva, ker se bo moral Hamas razorožiti. Prav tako naj bi na tem vrhu o miru poskušali za ves Bližnji vzhod zagotoviti dolgoročni mir in gospodarski napredek.
Benjamin Netanjahu je sporočil, da v Šarm El Šejk ne bo prišel zaradi judovskega praznika (ravno tistega praznika, ki je leta 2023 padel na nesrečni 7. oktober). Najbrž pa si Netanjahu, ki ga je na vrh o miru povabil Trump, ne upa v Egipt, ker bi ga lahko aretirali, saj je za njim zaradi vojnih zločinov razpisana mednarodna tiralica haaškega sodišča. Turški viri pa trdijo, da je njihov predsednik Reccep Tayip Erdogan, ki je prav tako prišel na vrh o miru, onemogočil Netanjahujev prihod v Šarm El Šejk, ker je zagrozil, da ga ne bo, če bo tam tudi izraelski premier.
