Danes mineva deset let od najhujših terorističnih napadov v Franciji. V Parizu so na šestih različnih krajih islamistični teroristi tistega večera 13. novembra 2015 ubili 130 ljudi, okoli 400 pa ranili, tisoči pa se še danes soočajo z duševnimi posledicami tega srhljivega večera. Najhujši pokol je bil z 90 mrtvimi v dvorani Bataclan na hard rock koncertu, kjer se je kolektivno uživanje v glasbi sprevrglo v najstrašnejšo nacionalno tragedijo 21. stoletja.
Odgovornost za napade je prevzela Islamska država, ki je tedaj vladala na večjem delu Sirije in Iraka. V resnici je iz Sirije tudi organizirala te napade. Večina od desetih teroristov je bilo rojenih v Franciji in Belgiji v družinah priseljencev iz islamskih držav.
Represije ni bilo
Že januarja 2015 sta sinova alžirskih priseljencev v pariškem uredništvu satiričnega tednika Charlie Hebdo v imenu Al Kaide ubila 12 ljudi, tudi štiri znane karikaturiste. Julija 2016 pa je priseljenec iz Tunizije s tovornjakom v Nici do smrti povozil 84 ljudi.
Vendar ti in drugi teroristični napadi v Franciji v letih 2015-2017 niso dosegli cilja Islamske države in Al Kaide, da bi francoska država začela izvajati represijo nad svojimi petimi milijoni muslimanov, ki bi se zato lahko v velikem številu radikalizirali in začeli podpirati terorizem. Še vedno pa skrajna desnica poskuša te pokole izkoristiti in možno je, da bo tudi z razpihovanjem sovraštva do muslimanov Nacionalni zbor, ki ga vodi Marine Le Pen, kmalu prevzel oblast v Franciji.
Obrambna ministrica Catherine Vautrin je sicer v torek izjavila, da v Franciji še vedno obstaja velika nevarnost terorističnega napada. Vsega skupaj so v Franciji letos preprečili sedem terorističnih napadov, kar je največ v zadnjih petih letih, a še vedno veliko manj kot v letih 2015-2017.
Velike luknje strogega nadzora v ječi
Tajne službe v Franciji nadzorujejo okoli 3.000 ljudi, ki naj bi podpirali ideologijo džihadistov. Mnogi med njimi so že v ječi. Gre pa vse bolj za mlade, stare tudi 14 in 15 let, ki so se radikalizirali na družabnih omrežjih, torej ne več v zaporih kot pred desetimi in več leti. Nekateri so prešli iz neonacistične v džihadistično ideologijo. Torej jih bolj zanima nasilje kot teologija in religija. Zaenkrat noben mladoletnik v Franciji še ni izvedel terorističnega napada, a v zadnjih dveh letih so v Franciji aretirali 130 mladoletnikov zaradi povezav z džihadizmom. Nekateri so iskali rešitev v nasilju zaradi osamljenosti in frustracij, drugi zato, ker so vzgojeni v islamistični družini. Tudi tu pa ima zlo svoj izvor v odvisnosti današnje mladine od družabnih omrežij.
Vse več je tudi žensk, ki vstopa med džihadiste, a ne več le tako, da bi se hotele poročiti s teroristi. Oktobra je tako policija aretirala tri dekleta, stara 18, 19 in 20 let, ki so nameravale v Parizu izvesti več terorističnih napadov.
Enega je pripravljala tudi pred nekaj dnevi aretirana 27-letna Maëva B., »nekdanja partnerica« edinega preživelega od 15 teroristov 13. novembra 2015 Salaha Abdeslama, s katerim je nekako navezala stik, ko je bil ta že več let zaprt v izolaciji, zaradi česar naj bi imel halucinacije. Očitno je bila fascinirana z njim, njegovo usodo in sploh z islamskim terorizmom. Stiki so najprej potekali preko pisem, zatem preko telefona, preko katerega se je z njim poročila, šele konec leta 2024 se je prvič srečala z njim v sobi za obiske. Od aprila pa ni več v stiku z njim. Policija jo je najprej zaprla, ker je Abdeslamu (najbolj nadzorovanemu zaporniku v Franciji!) v sobi za obiske (najbolj nadzorovane jetnišnice!) dala USB ključ, v katerem so džihadistična propaganda in sporočila ljudi iz zunanjega sveta, s katerimi je Abdeslam ohranjal stike. Šele po hišni preiskavi pri njej in pregledu njenega računalnika so odkrili, da je skupaj s še dvema pripravljala teroristični napad, v katerega pa Abdeslam ni bil vpleten.
Opravičilom niso verjeli
Sicer je Abdeslam 13. novembra 2015 zvečer z avtom pred stadionom Stade de France pripeljal štiri teroriste z eksplozivom, skritim okoli pasu. Med nogometno tekmo Francije z Nemčijo naj bi izvedli množični pokol, a jim na srečo ni uspelo priti na stadion, tako da so samomorilske eksplozije izvedli izven njega in samo oni so bili smrtne žrtve ob številnih ranjenih mimoidočih. Abdeslama so na begu v Belgiji ujeli šele marca 2016. Ko je bil v ječi, mu je pisalo več žensk. Neka 80-letna starka pa mu je podarila računalnik z vsebino, ki naj bi ga prevzgojila. Sicer pa je razkritje, da je letos prejel v USB ključu propagandno gradivo džihadistov izničilo prizadevanja njegovih odvetnikov, da bi mu izboljšali položaj povsem izoliranega jetnika. V zadnjih letih se je namreč v besedah distanciral od džihadizma in se opravičeval družinam žrtev, kar so mnogi razumeli kot provokacijo.
