»Do konca procesa integracije Črne gore v EU nas ločijo tedni ali meseci,« je evropska komisarka za širitev Marta Kos po poročanju medija Danas dejala v Miločerju ob črnogorski obali, kjer poteka vrh Berlinskega procesa, ki naj bi med drugim omogočil finančno pomoč bogatejših zahodnoevropskih držav balkanskim nečlanicam EU.
Kosova je poudarila, da je Črna gora prva v čakalnici za vstop v povezavo, zato to državo v zadnjem času največkrat obišče. V Miločerju je slovenski zunanji minister Tone Kajzer tudi dejal, da podpira članstvo Črne gore v EU, a tudi vključitev vse zahodnobalkanske regije.
Konec procesa integracije, kot ga je omenila komisarka, sicer še ne pomeni polnopravnega članstva, ki je predvideno za leto 2028. Do tam bo namreč potrebnih še nekaj korakov, predvsem potrditev črnogorskega članstva s strani parlamentov vseh držav članic, tudi hrvaškega, kjer je trenutno največ dvostranskih ovir.
Hrvaški premier Andrej Plenković, ki se bo danes popoldne v Miločerju srečal s črnogorskim premierjem Milojkom Spajićem, je dejal, da so odločitve črnogorske vlade v zadnjem času potekale v pravo smer. Hrvaška namreč za članstvo Črne gore zahteva izpolnitev več pogojev, dva od osmih je vlada v Podgorici nedavno izpolnila. Tako je preimenovala športni bazen v Kotorju, ki se je pred tem imenoval po vaterpolistu, ki je bil paznik v taborišču, v katerem so bili zaprti in mučeni hrvaški ujetniki pred 35 leti. Poleg tega je odobrila spominsko ploščo na kraju tega taborišča.
Črna gora mora Hrvaški vrniti tudi šolsko ladjo Jadran, se dogovoriti o meji na polotoku Prevlaki, izplačati nekdanjim hrvaškim vojnim ujetnikom odškodnino, pomagati najti osebe, ki so v vojni pred 35 leti izginile, sodno preganjati vojne zločince in vrniti Hrvatom ukradeno oziroma zaplenjeno premoženje na območju Črne gore.
Kosova je v sredo izjavila, da ti hrvaški pogoji niso del pogajalskega procesa o članstvu Črne gore v EU, da pa je vprašanja treba rešiti.
