Pred nekaj dnevi so iz ruske vesoljske agencije Roskozmos sporočili, da bo v petek zjutraj deset čez eno po našem času proti Luni poletel pristajalnik Luna 25. To bo prvi ruski modul na Luni po letu 1976, ko je tam pristala še sovjetska Luna 24. Roskozmos je imel vsa leta težave s svojimi projekti, predvsem zaradi premalo sredstev pa tudi finančnih mahinacij, od lani pa tudi zaradi zahodnih sankcij.
Tudi številne druge države, kot so ZDA, Kitajska, Indija in EU, ta čas vodijo projekte, povezane s poleti na Luno. Za to si prizadeva celo zasebnik Elon Musk. Prav tako je za sedanji čas značilno, da skuša Rusija okrepiti sodelovanje s Kitajsko na področju vesoljskih poletov in raziskovanja vesolja, potem ko je takšno sodelovanje z Zahodom po napadu na Ukrajino februarja lani skoraj povsem zamrlo. Pri projektu Luna 25 je tako sodelovala tudi Evropska vesoljska agencija, a le do lanskega februarja. Po napadu na Ukrajino so se v Kremlju odločili, da projekt nadaljujejo in evropske znanstvenike zamenjajo z domačimi.
Luno 25 bodo v vesolje izstrelili z izstrelišča Vostočni na Ruskem Daljnem vzhodu v regiji Habarovsk. Takšno izstrelišče se imenuje kozmodrom. Luna 25 bi morala pristati na južnem polu Meseca, »na težkem terenu«, kamor si v prihodnjih dveh tednih prizadevajo poslati svoj modul tudi Indijci. Let naj bi trajal okoli pet dni. Oblasti v regiji Habarovsk pa so napovedale evakuacijo vasi, na katero bi lahko padel del rakete.
Ko bo pristajalnik Luna 25 s svojimi 800 kilogrami na Luni, bo imel po uradnem sporočilu Roskozmosa nalogo, da vsaj eno leto pobira in analizira vzorce tal za znanstvene namene. Vsekakor je za Putinovo Rusijo zelo pomembno, da dokaže, da ima še vedno pomembno vlogo pri raziskovanju vesolja.
Rusija bi bila rada velika
kot Sovjetska zveza
Rusija bi bila še vedno rada velika sila pri poletih v vesolje, kot je nekoč bila Sovjetska zveza. Vendar ima težave, ker zaradi zahodnih sankcij Roskozmos ne more do pomembnih elektronskih delov. Aprila 2022, torej že po napadu na Ukrajino, je Putin obiskal kozmodrom Vostočni in dejal, da je Rusiji – to se pravi Sovjetski zvezi – kljub sankcijam prvi uspelo poslati človeka v vesolje. »Vodi nas želja naših prednikov, da gremo naprej, kljub vsem težavam in kljub vsem prizadevanjem, da nas ustavijo,« je dejal Putin v pogovoru s tamkajšnjimi zaposlenimi. Skratka, če bo šlo vse gladko, bodo v Kremlju let Lune 25 prikazali kot dokaz, kako neučinkovite so zahodne sankcije pri prodaji sofisticiranih elektronskih delov Rusiji. In da je Zahod neuspešen ne le pri tem, ko poskuša s sankcijami, denimo zoper ruski izvoz nafte, finančno oslabiti Putina, rusko vojsko in seveda vse rusko gospodarstvo, ampak tudi v prizadevanjih, da bi Rusija brez zahodnih elektronskih delov tehnološko nazadovala.
Še junija lani je glavni direktor kozmodroma Jurij Borisov menil, da bo polet na Luno tvegan. »Povsod po svetu je možnost, da tak polet uspe, ocenjena na 70 odstotkov,« je dejal.
Spomnimo, da je bil polet Jurija Gagarina v vesolje leta 1961 hud udarec za prestiž ZDA, ki so takoj odgovorile s programom osvajanja Lune. Prvi polet na Luno s človeško posadko in z znamenitimi besedami Neila Armstronga: »To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo,« se je zgodil leta 1969 z ameriškim Apollom 11, ko je bila tam gori že tudi sovjetska Luna 15, a brez človeške posadke.
Že septembra 1959 je na Luni pristal prvi sovjetski modul Luna 2. Mesec kasneje je Luna 3 fotografirala del Meseca, ki ga z Zemlje ni mogoče videti. Med letoma 1970 in 1976 pa so Luna 16, Luna 20 in Luna 24, ki so bile vse brez človeške posadke, na Zemljo prinesle vsega skupaj 300 gramov vzorcev tal z Meseca.
