Evropski voditelji so se morali še na enem evropskem vrhu ukvarjati z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Čeprav so hoteli na vrhu potrjevati sprejemanje načrta, katero zakonodajo bo treba sprejeti za okrepitev evropske konkurenčnosti letos in prihodnje leto, se je precej energije porabilo za prepričevanje madžarskega premierja, naj opusti svoj veto na sicer že dogovorjeno evropsko posojilo Ukrajini. Kljub poldrugo uro dolgemu poskusu mehčanja Orbana evropskim voditeljem ni uspelo. V sklepih so sicer optimistično zapisali, da se veselijo prvega izplačila Ukrajini do začetka aprila.
Čakajoč na popravilo
Gre za 90 milijard evrov visoko posojilo Ukrajini, za katero so se evropski voditelji dogovorili decembra lani, tudi z Orbanovo privolitvijo. Toda potem, ko je januarja zaradi v ruskem napadu poškodovanega naftovoda Družba čez ukrajinsko ozemlje nehala teči nafta, je Orban zablokiral dokončno potrditev posojila, s katerim bi Ukrajina naslednja leta financirala svojo oborožitev in delovanje državne uprave. Ukrajini je namreč očital, da naftovoda namenoma noče popraviti, hkrati pa je prav z igranjem na karto ukrajinske grožnje madžarski varnosti ponovno igral volilno kampanjo pred volitvami, ki ga utegnejo po šestnajstih letih odnesti z oblasti. Pritiski iz Budimpešte so bili tolikšni, da je evropska komisija v želji po sprostitvi Orbanovega veta na pomoč pri popravilu naftovoda poslala tehnično ekipo.
Kljub vsemu je Orban v četrtek na evropski vrh v Bruselj prišel neomajen. »Ne bomo podprli nobene proevropske pobude za Ukrajino, dokler ne dobimo spet nafte,« je rohnel Orban. Drugi evropski voditelji so bili že siti tega, da se morajo ponovno pogovarjati o še enem izsiljevanju. Čeprav naj bi predsednik evropskega sveta Antonio Costa poskušal najti rešitev za nastalo situacijo ter naj bi po ocenah nekaterih premierjev obstajal načrt B, kako preseči Orbanov veto vsaj do madžarskih volitev, je novi nizozemski premier Rob Jetten vztrajal, da se z Orbanom ne bi smeli pogajati in spet pustiti izsiljevati.
Plenkovićeva zagotovila
Medtem ko so nekateri premierji posumili, da pri Orbanovi blokadi veliko vlogo igrajo bližajoče se volitve, je za povsem drugačno perspektivo poskrbel hrvaški premier Andrej Plenković, ki je zagotovil, da Madžari ne bodo ostali brez nafte, saj je je njihovo energetsko podjetje Mol že naročilo za trinajst tankerjev, zagotovili pa jo bodo prek cevovoda Janaf, ki se začne na otoku Krku. »Oskrba bo zagotovljena prek cevovoda Janaf. Dobili bodo vso nafto, ki je potrebna. (…) Madžarska ne bo ostala brez nafte. Hrvaška je tukaj,« je dejal hrvaški premier in dodal, da Orban ve, da nafta prihaja. Je pa dopustil, da je verjetno problematična cena nafte. Kajti nafta, dobavljena prek cevovodov, je do trideset odstotkov cenejša od tiste, ki najprej pride s pomočjo tankerjev do celine.
Glede na sklep, ki so ga na koncu sprejeli evropski voditelji – Orbanu je na pomoč priskočil le slovaški premier Robert Fico, ki je prav tako ugotavljal, da njegova država tudi trpi negativne posledice zaradi poškodovanega naftovoda Družba –, je povsem očitno, da šestindvajset evropskih voditeljev Orbanu ni hotelo dati zadoščenja, da bi volilno kampanjo še dodatno prenesel na bruseljski parket.
Kmalu obnovitev mirovnih pogajanj?
Evropski voditelji so med svojim zasedanjem opravili tudi razpravo z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki se jim je pridružil prek videokonference. Zelenski je opozoril, da je sprostitev posojila za Ukrajino ključna. V času, ko mirovni proces med ZDA, Rusijo in Ukrajino zaradi vojne v Iranu stoji in se je začelo že peto leto vojne, so evropski voditelji sicer obnovili svojo zavezanost obrambi Ukrajine. Prav tako so se strinjali, da Evropska unija ostaja odločena za povečevanje pritiska na Rusijo in šibitev njenega vojnega gospodarstva. Zelenski je evropskim voditeljem sicer sporočil, da je v minulih dneh iz ZDA vendarle dobil namige, da bi lahko kmalu obnovili mirovne pogovore.
Z generalnim sekretarjem OZN Antoniom Guterresem so se voditelji pogovarjali o multilateralizmu ter o vojnah v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu ter o še vedno zelo težkih življenjskih razmerah Palestincev v Gazi. Guterres je v Bruslju pozval ZDA in Izrael, naj ustavijo vojno, na Iran pa je naslovil prošnjo, naj preneha napadati svoje sosede ter odpre Hormuško ožino. »Skrajni čas je, da se konča ta vojna, ki grozi, da bo popolnoma ušla izpod nadzora,« je ocenil Guterres.