Garkavenkova je julija leta 2024 prišla v očetovo cerkev, postavila mobilni telefon na okno in ga usmerila proti cesti, po kateri so se premikale ukrajinske čete. Posnetke je neposredno prenašala ruski obveščevalni službi. Skozi leto se je dopisovala z agentom FSB in mu pošiljala informacije o lokacijah ukrajinske vojske in opreme v strateško pomembnem Pokrovsku, poroča CNN.
V redkem telefonskem intervjuju iz zapora je dejala, da je privolila v pomoč, ker se je želela pogovarjati s to osebo, medtem ko tožilci trdijo, da je bil odnos več kot le prijateljski. Čeprav je za svoje delo prejemala plačilo, pravi, da denar ni bil glavni motiv.
Po podatkih Službe varnosti Ukrajine (SBU) je bilo od začetka ruske invazije februarja 2022 sproženih več kot 3800 preiskav zaradi veleizdaje. Več kot 1200 ljudi so obsodili. Najpogosteje na 12 do 13 let zapora. Nekateri so prejeli tudi dosmrtne kazni. CNN navaja primer Irine Landuge, ki so jo na dosmrtni zapor obsodili, ker je svojemu sinu v ruski vojski pošiljala koordinate ukrajinskih položajev, čemur so sledila granatiranja in smrtne žrtve.
Za Ruse zgolj "potrošno blago"
Tožilci navajajo, da je najpogostejša oblika izdaje posredovanje informacij ruski obveščevalni službi. SBU opozarja, da Rusija tarče pogosto novači prek telegrama z obljubami o "lahkem denarju", nato pa jim postopoma dodeljuje vse resnejše naloge. Če kdo želi odnehati, se ruski obveščevalci poslužijo izsiljevanja.
Garkavenkova je krivdo priznala in izrazila obžalovanje. „Zavestno sem se odločila pomagati Rusiji in zdaj to obžalujem. Prizadela sem svoje bližnje in si uničila življenje,“ je dejala. Želi biti del izmenjave zapornikov in oditi v Rusijo, kjer ima sorodnike. Ukrajinski uradniki ob tem opozarjajo, da ruske službe svoje agente obravnavajo kot "potrošno blago".