Za hujšo obliko zlorabe položaja in pooblastil je danes zagrožena kazen do 12 let zapora, medtem ko je kazenski zakonik iz leta 1997 predvideval največ deset let zapora. Zato je za del najstarejših spornih transakcij pregon že zastaral in zanje kazenskega postopka ne bo več mogoče voditi.
Kdaj se je začela Pavlekova afera?
Po informacijah Indexa naj bi Pavlek sprva prek več podjetij iz zveze odvajal manjše zneske. Obsežnejše nepravilnosti pa naj bi se po sumih preiskovalcev začele konec devetdesetih let, ko sta Janica in Ivica Kostelić začela dosegati odmevne mednarodne uspehe. Vzporedno z njunimi rezultati je Hrvaška smučarska zveza začela prejemati vse več sponzorskega denarja.
Analiza Pavlekovega prenosnega računalnika je pokazala, da sumljive transakcije segajo več kot 25 let v preteklost. Prvotna preiskava je zajemala 11-letno obdobje, v katerem naj bi po sumih Uskoka iz zveze odteklo najmanj 29,9 milijona evrov. Novi podatki kažejo, da bi lahko skupni znesek dosegel kar 50 milijonov evrov.
Gre za doslej najvišji znesek, omenjen v tej aferi. Vendar to ne pomeni, da bo cel znesek zajet v kazenskem pregonu. Uskok bo moral ločiti transakcije, za katere pregon še ni zastaral, od tistih, pri katerih je rok za pregon že potekel.
Prenosni računalnik razkril veliko več
Pavlekov prenosni računalnik, ki so mu ga zasegli v Turčiji, se je očitno izkazal za enega najpomembnejših dokaznih virov v preiskavi. Preiskovalcem je omogočil rekonstrukcijo poslovanja zveze in z njo povezanih tujih podjetij v precej daljšem obdobju, kot ga je zajemala prvotna preiskava.
Index je že pred tem objavil podrobnosti dokumentov, iz katerih naj bi izhajalo, da so milijone evrov iz Hrvaške smučarske zveze nakazovali na račune več tujih podjetij. Plačila naj bi bila uradno namenjena storitvam, povezanim z organizacijo smučarskih treningov, delom trenerjev in drugimi potrebami reprezentance. Preiskovalci sumijo, da so se za nakazili skrivali fiktivni posli.
V dokumentaciji zveze naj ne bi našli pogodb, ki bi upravičevale visoka izplačila. Nekatere pogodbe naj bi obstajale zgolj v tujih bankah, prek katerih je tekel denar.
Dodatne dvome je vzbudilo dejstvo, da ob računih ni bilo dokazil o dejansko opravljenih storitvah. Pogodbe so vsebovale zgolj splošne opise dela, brez natančnih rokov, podatkov o trenerjih, lokacijah ali opremi. Nekatera podjetja naj ne bi imela niti zaposlenih niti infrastrukture, potrebne za izvajanje dogovorjenih storitev.
Več kot 12 milijonov evrov končalo v Liechtensteinu
Eden najbolj zgovornih primerov je povezan s podjetjem iz Liechtensteina, na katerega štiri račune so od februarja 2016 do junija 2024 nakazali skupno 12,8 milijona evrov. Denar naj bi bil uradno namenjen organizaciji treningov in izobraževanju trenerjev hrvaške alpske reprezentance.
Toda po sumih preiskovalcev naj bi od tega zneska najmanj 8,66 milijona evrov med januarjem 2019 in aprilom 2021 nakazali na Pavlekove osebne račune. Preostalih približno 4,14 milijona evrov naj bi ostalo na voljo osebam, ki so upravljale tuje podjetje. Med njimi je tudi Slovakinja Martina Strezenička, ki je prav tako vključena v preiskavo.
Pavlek je vedel, da preiskovalci preverjajo poslovanje
Pavlek naj bi po poročanju hrvaških medijev vedel za preverjanje poslovanja povezanih podjetij še pred uradnim začetkom preiskave Uskoka.
Strezenička je septembra 2025 izvedela, da je zagrebško županijsko državno tožilstvo zaradi suma pranja denarja zaprosilo za mednarodno pravno pomoč. O tem je obvestila Pavleka, ta pa ji je naročil, naj opozori tudi Georga Mauserja, lastnika enega od podjetij, prek katerih naj bi po sumih preiskovalcev odtekal denar.
Tajno posneti pogovori in dokumentacija
Preiskovalci so s prikritimi preiskovalnimi ukrepi posneli Pavlekove pogovore in sestanke s Strezeničko, med drugim tudi dogovore o najemu odvetnikov za morebitne postopke v tujini. Potem ko je izvedel za predkazenski postopek, je Pavlek 23. februarja letos prek zagrebškega odvetnika, ki je delal za Hrvaško smučarsko zvezo, zagrebškemu županijskemu državnemu tožilstvu predložil dokumentacijo, s katero je poskušal utemeljiti poslovne odnose s tujimi podjetji.
Med dokumenti so bile pogodbe iz obdobja med letoma 2019 in 2023. Del jih je v imenu zveze podpisal Damir Raos, v imenu povezanih podjetij pa Pavlek in Strezenička.
Vendar iz sodne dokumentacije ne izhaja, da bi preiskovalci te pogodbe sprejeli kot dokaz, da so bile storitve dejansko opravljene. Nasprotno, ugotovili naj bi, da ob računih ni bilo ustrezne poslovne dokumentacije, nekatera podjetja pa niso imela zaposlenih ali opreme, potrebnih za izvajanje pogodbenih obveznosti.
