Po navedbah 15 evropskih in kanadskih uradnikov, politikov in diplomatov, s katerimi se je pogovarjal Politico, želi Bruselj odnose z Ottawo poglobiti na področjih, kjer imata obe strani neposredne koristi. Kanadski premier Mark Carney bo ta teden nagovoril evropski parlament, oktobra pa bo v Montrealu potekal vrh EU-Kanada. Evropski uradniki zato razmišljajo, kaj konkretnega bi lahko predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen ponudila Kanadi že v sredinem govoru o stanju Unije.
Najambicioznejši predlogi predvidevajo približevanje Kanade enotnemu evropskemu trgu, ki bi preseglo sedanje trgovinsko sodelovanje. Španski socialistični evropski poslanec Javier Moreno, predsednik parlamentarne delegacije za odnose s Kanado, meni, da bi jo bilo mogoče vključiti celo tesneje kot Švico. To bi lahko pomenilo lažji dostop kanadskih podjetij do 450 milijonov evropskih potrošnikov, v najbolj ambiciozni različici pa tudi možnost, da bi kanadski državljani živeli in delali po vsej EU. Takšna ureditev bi bila za tako geografsko oddaljeno državo brez primere. Carney je svojega posebnega odposlanca za Evropo Johna Hannaforda že zadolžil za preučitev najbolj ambicioznih možnosti, ki bi bile izvedljive brez članstva Kanade v EU ali njenem enotnem trgu.
Surovine kot strateška priložnost
Pomemben razlog za približevanje so kritične surovine, ki jih Evropa potrebuje za baterije, sončne elektrarne, mobilne telefone in drugo strateško industrijo. Kanada ima velike zaloge bakra, molibdena, aluminija, niklja, litija, kobalta in redkih zemelj, poleg tega pa tudi rudnike, talilnice in rafinerije za njihovo predelavo. Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je za Politico dejal, da bi morali preučiti skupne projekte ter možnosti za evropske in kanadske naložbe v to področje.
Tesnejše sodelovanje bi lahko razširili tudi na izobraževanje in trg dela. Kanada že sodeluje v posameznih delih programa Erasmus+, vendar evropska komisija razmišlja o njenem širšem vključevanju. Predlogi segajo od študentskih izmenjav do programov za mlade, poklicnega izobraževanja in športa ter tudi lažjega pridobivanja vizumov za umetnike. Evropski poslanci želijo poleg tega razširiti medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij, ki je bilo doslej dogovorjeno za arhitekte, ter bolje promovirati možnosti prihoda usposobljenih delavcev iz Kanade v EU.
CETA in digitalno gospodarstvo
Bruselj bi lahko Kanadi ponudil tudi konkretne gospodarske ugodnosti. Ena od možnosti je poziv članicam EU, naj dokončno ratificirajo trgovinski sporazum CETA, podpisan leta 2016, ki še vedno čaka na potrditev v desetih državah članicah. Kanadska podjetja bi lahko dobila tudi prednostni dostop do evropskih javnih naročil v okviru predlaganega zakona o industrijskem pospeševalniku, ki je namenjen podpori evropski zeleni in energetsko intenzivni industriji.
V pripravi je tudi sporazum o digitalni trgovini, ki naj bi po Šefčovičevih pričakovanjih med EU in Kanado začel veljati oziroma bil sklenjen do konca leta. Pokrival bi spletna podjetja in druge dele internetnega gospodarstva. Moreno meni, da bi moral biti dogovor pripravljen že do vrha v Montrealu konec oktobra.
Arktika postaja varnostna prioriteta
EU in Kanada imata poleg CETA tudi strateško partnerstvo, osredotočeno na varnost, vendar evropski predstavniki menijo, da bi bilo treba obstoječe odnose nadgraditi z novimi konkretnimi projekti.
Kanada ima po letošnjem dogovoru že dostop do evropskega obrambnega sklada SAFE, vrednega 150 milijard evrov. EU hkrati pripravlja novo arktično strategijo, ki naj bi upoštevala vse več hibridnih groženj. Med drugim sabotaže podmorskih kablov, odpiranje novih trgovskih poti in gradnjo strateške infrastrukture.
Evropski diplomati menijo, da bi lahko Kanada pri teh načrtih dobila osrednjo vlogo in po možnosti dostopala tudi do evropskih programov za njihovo financiranje. Za Ottawo je vprašanje še posebno pomembno, saj je Arktika njeno neposredno strateško okolje. Moreno zato predlaga celovito arktično partnerstvo, ki bi povezovalo varnost in naravne vire.