Papeževa enciklika ali okrožnica je zavezujoča za vso Katoliško cerkev, vselej pa pritegne tudi veliko pozornosti širše javnosti. Praviloma se dotika verskih, družbenih in moralnih vprašanj. Tokratna izstopa tudi zato, ker je prva, ki jo je objavil papež Leon XIV., odkar je prišel na čelo Katoliške cerkve pred dobrim letom dni.
Enciklika nosi naslov Magnifica humanitas: o varovanju človeške osebnosti v času umetne inteligence. Pomenljivo je objavljena na 135. obletnico ene najbolj znanih in daljnosežnih enciklik Rerum novarum, ki jo je leta 1891 objavil papež Leon XIII. in velja za temelj sodobnega cerkvenega družbenega nauka. Dotika se socializma, kapitalizma in delavskih pravic. Med drugim izpostavlja grabežljivost lastnikov tovarn in zlorabo delavcev ter poudarja pravico po njihovi zaščiti s strani države.
Kot poroča Vatican News, papež Leon XIV. v svoji encikliki pravi, da »je svet pred ključno izbiro: ali bo zgradil nov babilonski stolp ali pa raje mesto, v katerem bosta sobivala Bog in človeštvo«. Enciklika ima pet poglavij, njeno osnovno sporočilo pa je, da tehnologija sama po sebi ni nasprotnica človeštva ali sama po sebi zlo, da pa tudi ni nikoli nevtralna, ker prevzema lastnosti svojih ustvarjalcev, financerjev, upravljalcev in uporabnikov. Leon XIV., ki se je po bolj tihem uvodnem obdobju vodenja Cerkve v zadnjih mesecih zelo izpostavil, posebej z zavzemanjem za mir, v encikliki opozarja, da sistemi umetne inteligence širijo dezinformacije, dajejo prednost konfliktu pred mirnim sobivanjem ter ustvarjajo nevarnost, da svet krene po poti neskončne vojne.
Stroji naj bodo prilagojeni delavcem, ne delavci strojem
Papež se zavzema za to, da podatki iz sistemov umetne inteligence ne bi bili v rokah izključno posameznikov, ter opozarja pred preveliko tekmovalnostjo podjetij, ki umetno inteligenco razvijajo. »Potrebujemo večje udejstvovanje politike, ki je zmožna upočasniti stvari, kadar se vse samo pospešuje,« piše v encikliki.
Leon XIV. tudi poziva politike k zaščiti otrok pred zlorabami tehnologije in k zaščiti pravic delavcev. »Medtem ko umetna inteligenca obeta dvig produktivnosti s prevzemanjem vsakdanjih opravil, delavce pogosto sili v prilagajanje hitrostim in zahtevnostim opravil strojev, namesto da bi stroje naredili tako, da bi bili v pomoč tistim, ki delajo,« je zapisal papež po navedbah Vatican News. Obenem pa je opozoril na »nove oblike suženjstva«, v katere so ujeti tisti, ki v tovarnah izdelujejo tehnološke izdelke ali skrbijo za sisteme umetne inteligence. Ob tem se je tudi opravičil, ker Cerkev v 19. stoletju sama ni dovolj ostro obsodila suženjstva.
O drugih vprašanjih
Papež pa se je dotaknil tudi vrste drugih tem. Opozarja na zmanjševanje vpliva mednarodnih organizacij, za divjanje vojn pa je obtožil tudi hlepenje orožarske industrije po dobičku. Za zastarelo je označil doktrino upravičene vojne kot obrambe pred agresijo, ki jo je Cerkev uporabljala več kot poldrugo tisočletje. Leon XIV. pravi, da so jo prepogosto izrabljali za izgovor pred vsako vojno. Dodal pa je še, da »ne moremo izključiti možnosti, da nekateri voditelji oboroženi konflikt razumejo kot učinkovit način preusmerjanja pozornosti od domačih problemov in kot cinično orodje za upravljanje težav«.
