V petek papež Leon XIV. prihaja v Francijo, torej v državo, v katero njegov predhodnik Frančišek, ki je imel raje revnejše dele sveta, ni hotel priti. V središču Pariza naj bi k njegovi maši na prostem prišlo več kot pol milijona ljudi. Od tega, kako visoka bo ta številka, bo deloma odvisna tudi ocena o moči katoliške cerkve v Franciji. V Madridu se jih je junija na papeževi maši na prostem denimo zbralo 1,2 milijona. V Parizu bo med drugim več ur z 8000 duhovniki, redovniki in redovnicami molil v Notredamski katedrali.
Iz prestolnice bo šel papež v Lurd, glavno Marijino romarsko središče. To bo verjetno najtežji trenutek njegovega obiska. V nedeljo se bo tam srečal s sedmimi žrtvami spolnega nasilja v cerkvi. Na zahtevo lurškega škofa pa so v Marijinem romarskem središču zakrili mozaike slovenskega duhovnika Marka Rupnika. Kot poroča francoski katoliški dnevnik La Croix, pet njegovih žrtev meni, da je tako prav, hkrati pa od Vatikana zahtevajo, da se postopki proti njemu pospešijo. Nekatera združenja žrtev pa kritično pravijo, da je ta del papeževega obiska »maškarada«.
Govor o Evropi, vabljeni voditelji EU
V ponedeljek bo papež v Metzu, kjer bo imel v konferenčnem centru Roberta Schumana govor o Evropi. Francoski predsednik Emmanuel Macron je zato v to mesto na severovzhodu Francije povabil vse voditelje držav članic EU. Za zdaj ni znano, kdo bo prišel. Vsekakor bo Leon XIV. poudaril »krščanske korenine« Evrope in ne bo pozabil omeniti, da se je Robert Schuman, eden od ustanovnih očetov združene Evrope, ki je pokopan v Metzu, politično angažiral kot katoličan.
V Metzu, ki je zgled sožitja različnih ver, bo papež pozornost namenil tudi medverskemu dialogu. V Franciji živi več kot pet milijonov muslimanov in pol milijona Judov (ki sicer niso vsi verniki). Tako gre za državo, ki ima največjo muslimansko in judovsko skupnost v Evropi. Ravno pred dvema tednoma je papež izdal dokument, ki obsoja islamofobijo, zahteva več verske svobode v islamskih državah in obžaluje, da vojne na Bližnjem vzhodu slabo vplivajo na odnose z judovsko vero.
Na stadionu vprašanja mladih papežu
Že v petek bo v Parizu obiskal sedež Unesca, organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. Njegov namen je, da bi bila znanstveni in tehnološki napredek v korist posameznika.
V Parizu bo obiskal tudi hospic, v katerem bo najbrž kritiziral zakon o pomoči pri umiranju, ki ga je Francija sprejela avgusta, sicer pod pogojem, da gre za neozdravljivo smrtonosno bolezen in neznosno trpljenje. Na obisku v Španiji junija letos je dejal: »Kadar človeškega življenja ne varujemo do konca v vseh okoliščinah, so prve žrtve najbolj ranljivi in zakon ne služi več vsaki osebi in njenemu varovanju.«
Poseben dogodek bo že v petek tudi v pariškem predmestju Saint-Denis na stadionu Stade de France, ki sprejme 82.000 ljudi. Tam bo molil z mladimi, ki jih bo gotovo privabil tudi nastop priljubljenih pevcev in raperjev. Papežu bodo lahko neposredno zastavili vprašanja in jim bo takoj odgovoril. Od njegove spontanosti in bližine bo odvisno, ali bo ustvaril vez z njimi ter jih nagovoril in spodbudil k delovanju znotraj Cerkve in družbe.
Različna pričakovanja katolikov
Sicer število krstov med Francozi narašča, a k nedeljskim mašam hodi samo od štiri do osem odstotkov tistih, ki se imajo za katoličane. Vendar lahko papež s svojim sporočilom o Evropi, miru in koncu življenja pritegne tudi pozornost Francozov, ki ne verjamejo v boga. Njegovo okrožnico škofom o umetni inteligenci so v Franciji prodali v 150.000 izvodih. Papežev obisk bo zdaj toliko uspešnejši, kolikor bolj mu bo uspelo odpreti teme, ki so pomembne za Francoze.
A v zvezi s papeževim obiskom niti vsi francoski katoličani nimajo enakih pričakovanj. Če bolj konservativni pričakujejo, da bo obsodil splav, bolj liberalni upajo, da bo govoril o varovanju okolja in boju proti podnebnim spremembam.
Nekateri celo menijo, da bi moral dati usmeritve, za koga glasovati na predsedniških volitvah spomladi 2027. Vsekakor bodo analitiki v tem smislu razlagali vsako njegovo besedo, ki jo bo izrekel o laičnosti, koncu življenja in migrantih. O njih bo govoril v soboto, ko bo v Parizu obiskal nadškofijski center za sprejem in integracijo beguncev.