V Vatikanu je minuli teden potekal izredni konzistorij kardinalov, prvi v pontifikatu papeža Leona XIV. in prvo srečanje celotnega kardinalskega zbora po njegovi izvolitvi. V Vatikan je prišlo približno 170 kardinalov z vsega sveta, tako volilcev kot starejših članov zbora. Konzistorij je bil zamišljen kot dvodnevno posvetovanje o ključnih izzivih Cerkve in ne kot srečanje, ki bi se končalo z uradnimi sklepi ali skupno izjavo, torej kot zbiranje poudarkov in prioritet, ki naj v prihodnjem letu ali dveh usmerjajo delo papeža in rimske kurije.
»Tu sem, da poslušam,« je Leon XIV. dejal že v uvodu ter dodal, »ni Cerkev tista, ki privlači, ampak Kristus.« Kardinale je s tem opozoril, da »enotnost privlači, razdeljenost pa razprši« – tudi kot namig, da je prav notranja razklanost eno največjih bremen, s katerimi vstopa v pontifikat.
Sinodalnost in poslanstvo
Po prvem dnevu dela v jezikovnih skupinah v dvorani Pavla VI. so kardinali z jasno večino izmed štirih predlaganih tem izbrali dve: sinodalnost in poslanstvo Cerkve v luči dokumenta Evangelii gaudium. Sinodalnost v praksi pomeni način vodenja, ki temelji na poslušanju, posvetovanju in skupnem razločevanju – torej na tem, da se ključne usmeritve oblikujejo v pogovoru, ne zgolj po hierarhični liniji. Druga tema pa izhaja iz programskega besedila papeža Frančiška iz leta 2013, ki Cerkev poziva, naj se manj ukvarja sama s sabo in bolj z oznanjevanjem ter bližino ljudem in družbi zunaj cerkvenih zidov.
Pomenljivo je bilo tudi, kako je potekala izbira. Papež se razpravam v skupinah ni pridružil, temveč je prisluhnil kratkim povzetkom, ki so jih v plenarni dvorani predstavili predstavniki skupin, in si medtem delal zapiske. Takšen format je deloval kot sporočilo njegovega sloga: da želi začeti s poslušanjem in da kardinalov ne razume zgolj kot formalnih spremljevalcev, temveč kot zbor, na katerega se pri usmerjanju Cerkve dejansko opira.
»Pomembno je, da delamo skupaj«
Ob koncu prvega dne je Leon XIV. kardinalom v nagovoru dejal, da nanje računa: »Vi ste poklicali tega služabnika k temu poslanstvu. Pomembno je, da delamo skupaj, da razločujemo skupaj in iščemo, kaj Duh danes želi od Cerkve.« Šlo je za neposredno prošnjo za pomoč – in hkrati politično-teološki signal, da želi pontifikat voditi bolj kolegialno.
Izbira tem je bila pomenljiva tudi zato, ker sta bili preostali dve – liturgija in Praedicate Evangelium (reforma rimske kurije) – tokrat potisnjeni ob stran. Papež je izrecno poudaril, da »temi nista izgubljeni« in da Cerkev čakajo tudi »zelo konkretna, specifična vprašanja«, vendar je želel v omejenem času poglobljen pogovor. Po poročanju agencij je to hkrati pomenilo, da se konzistorij ni takoj oprl na najbolj eksplozivna notranja razhajanja (tudi glede liturgije), ampak je raje iskal skupni imenovalec: kako biti Cerkev, ki deluje povezano in je misijonarska.
Junija novo srečanje, nato vsako leto
Čeprav srečanje ni bilo namenjeno sprejemanju odločitev, je prineslo eno povsem konkretno napoved: papež je ob koncu povedal, da bo naslednji izredni konzistorij 27. in 28. junija, podobna srečanja pa si želi sklicevati vsako leto. S tem je papež nakazal nadaljevanje pričakovanj iz časa pred konklavom, da se bo pri vodenju Cerkve bolj opiral na redno posvetovanje s kardinali namesto odločanja v ozkem krogu. Prvi izredni konzistorij Leona XIV. je bil zato predvsem uvod v pontifikat: ne v smislu novih doktrin ali velikih sklepov, temveč kot poskus, da se kardinalski zbor po konklavu znova poveže, se med seboj bolje spozna in si izmenja poglede o prioritetah Cerkve.