Papež Leon XIV., ki je z 71 leti precej mlajši, kot sta bila na začetku pontifikata njegova predhodnika Benedikt XVI. in Frančišek, je noč v rimski bolnišnici Gemelli po uspešni operaciji, ki je trajala 90 minut, preživel mirno. Kot so v torek pozno zvečer sporočili zdravniki, so odkrili, da ima raka na pljučih. Tako so domnevali že pred operacijo, v kateri so mu odstranili spodnji reženj desnega pljučnega krila, kar po navedbah zdravnikov ne bo vplivalo na delovanje pljuč, ki imajo velike rezerve, tako da je mogoče živeti normalno tudi z enim pljučnim krilom.
Dolžina okrevanja še nejasna
Papež, ki je že nekaj ur po operaciji večerjal s svojimi najožjimi sodelavci, v sredo pa tudi hodil, je imel pljučni adenokarcinom. Gre za najpogostejšo vrsto raka na pljučih. Če se ga zdravi zgodaj, življenje bolnika običajno ni v nevarnosti. Poleg tega je v zadnjih desetletjih zdravljenje pljučnega adenokarcinoma zelo napredovalo.
Kot še poudarjajo njegovi zdravniki, tumor na papeževih pljučih ni povezana s širitvijo kakšnega drugega, bolj nevarnega raka, kot je drobnocelični, ki je veliko bolj agresiven in ki se pojavlja pri vsakem osmem primeru raka na pljučih. Nedrobnocelični pljučni rak se širi počasneje in ga je, če je odkrit v zgodnji fazi, največkrat mogoče pozdraviti s kirurško odstranitvijo. Menda se pri papežu rak ni razširil na bezgavke, kar bi dodatno zapletlo zdravljenje.
Leon XIV., ki je papež postal maja lani, je v nedeljo na Trgu svetega Petra v Rimu dejal, da so mu v pljučih odkrili bulo v zelo zgodnjem stadiju. V torek so mu jo torej kirurško odstranili.
Danes pljučnega raka pogosto odkrijejo pri ljudeh, ki nikoli niso kadili ali pa so prenehali kaditi zelo zgodaj. Pljučni rak je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije še vedno najbolj smrtonosna vrsta raka. Glede papeža Leona XIV. sprva ni bilo znano, ali bo moral nadaljevati zdravljenje s kemoterapijo ali obsevanjem. Zdravniki glede tega še niso dali pojasnil. Pred operacijo je bilo rečeno, da bo najbrž za okrevanje potreboval teden dni. Zdaj je jasno, da bi zdravljenje in okrevanje lahko trajalo več tednov.
Se bo srečal s Pirc-Musarjevo in Bokaličem?
Tako tudi ni jasno, ali bo, kot papež načrtuje, med 6. in 17. novembrom lahko obiskal Južno Ameriko. Vsekakor bi nadaljnje zdravljenje pomenilo, da se bo moral odpovedati potovanju v Urugvaj, Argentino in Peru, ki je njegova druga domovina, saj je v tej andski državi živel več kot dvajset let, osem let tudi kot škof, leta 2015 pa je dobil perujsko državljanstvo. Sicer je doma iz Chicaga. V Vatikanu so sprva vztrajali, da se glede poti v Južno Ameriko ni nič spremenilo. Je pa perujska predsednica Keiko Fujimori namignila, da utegne biti drugače.
Papeževa bolezen bi tako lahko preprečila oziroma prestavila njegove pogovore z dvema pomembnima Slovencema. Še ta mesec je nameravala obiskati Vatikan predsednica Nataša Pirc Musar, glavni sogovornik in gostitelj papeža v Argentini pa bi bil kardinal Vinko Bokalič, znan po svojem delu z revnimi.
Tudi levičarski župan ga ceni
Mediji po svetu posvečajo veliko pozornost papeževemu zdravstvenemu stanju. Številni politiki in državniki mu želijo hitro okrevanje, tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je dejala, da sta njegova spokojnost in moč za vse nas navdih, in ameriški zunanji minister Marco Rubio, ki je izjavil: »Naj vam Gospod da moč in naj Sveti duh vodi vaše zdravnike.« Avstralski laburistični premier Anthony Albanese je dejal, da je »papež Leon XIV. glas miru, človečnosti in razuma v modernem svetu«, ukrajinski predsednik Volodimirn Zelenski pa se je zahvalil tudi za njegove pozive k dostojnemu in trajnemu miru.
Zelo pa je s svojim prijaznim sporočilom papežu presenetil Bally Bagayoko, ki je najpomembnejši francoski župan iz vrst radikalno leve stranke Nepokorjena Francija, saj vodi predmestno občino Saint Denis, ki ima 150.000 prebivalcev in je zaradi številnih priseljencev in brezposelnih ena najbolj revnih v Franciji. Bagayoko, ki se je v zadnjih tednih uveljavil tudi s podporo upornim dijakom, je na družabnih omrežjih papežu ne le zaželel hitro okrevanje, ampak ga je tudi pohvalil, ker se v »mednarodni politiki zavzema za mir, dialog med narodi in obrambo človekovega dostojanstva«. Zapisal je: »V imenu univerzalnih vrednot ga podpiram.
