Izraelski premier Benjamin Netanjahu se bo v sredo v ZDA sešel z Donaldom Trumpom, da bi na predčasnem srečanju (to bi moralo potekati prihodnji teden ob prvem zasedanju Trumpovega odbora za mir) razpravljal o nadaljnjih korakih glede Irana. Čeprav se ZDA še pogajajo s Teheranom, Izrael navija za ameriški vojaški napad, s katerim od začetka januarja grozi Trump. Netanjahu želi Trumpa prepričati, naj z Iranom ne sklene dogovora, če ta ne bo vseboval omejitve dosega iranskih balističnih raket in sodelovanja z milicami v regiji. Po delovnem srečanju Trumpa in Netanjahuja niso predvidene izjave za javnost.
Pogovor pa se bo gotovo vrtel tudi okoli nadaljevanja druge faze premirja v Gazi. Za prihodnji teden se pričakujejo najave držav, ki bodo predvidoma sodelovale pri mednarodnih stabilizacijskih silah za Gazo. Prav tako se ne bosta mogla izogniti novim izraelskim poskusom krepitve okupacije Zahodnega brega, ki je v minulih dneh naletel na številne kritike v mednarodni skupnosti: od arabskih držav in EU pa vse do ZDA.
Izrael je namreč razširil svoje pristojnosti na zasedenem Zahodnem bregu. Spremembe več zakonov, ki jih je sprejel varnostni kabinet, še hitreje tlakujejo pot pripojitvi Zahodnega brega k Izraelu. Izrael že sedaj nadzoruje 60 odstotkov Zahodnega brega, Netanjahujeva vlada pa je še povečala svoje pristojnosti na zasedenih ozemljih.
Nove sporne spremembe
Vlada zdaj daje oblastem pravico do upravljanja nekaterih verskih objektov ter razširja nadzor in izvrševanje zakonodaje na območjih pod palestinsko upravo. Gre za pristojnosti za nadzor okoljskih nevarnosti, kršitev na področju vodnega gospodarstva in poškodovanja arheoloških najdišč, kar vse pomeni jasno kršitev mirovnih sporazumov iz Osla, ki so te pristojnosti leta 1993 dodelili palestinski upravi. Širitev pristojnosti izraelskih izvršilnih organov civilne uprave po zagotovilih izraelske civilnodružbene organizacije Mir sedaj pomeni, da bo Izrael izvajal rušenje in preprečeval razvoj Palestincev ne le na območju Zahodnega brega, ki ga v celoti nadzoruje (območje C), ampak tudi na območjih pod pristojnostjo palestinske uprave na celotnem Zahodnem bregu (območje A in B).
Prav tako je izraelski varnostni kabinet razveljavil zakon še iz časa hašemitske vladavine na Zahodnem bregu, po katerem so zemljišča lahko kupovali le tamkajšnji prebivalci ali tam registrirana podjetja. Izraelci tako dobivajo možnost, da bodo zemljišča kupovali neposredno od Palestincev. Palestinci bijejo plat zvona tudi zaradi odprave zaupnosti zemljiških knjig, kar da lahko vodi v lažje ponarejanje dokumentov o nakupu zemljišč. Hagit Ofran, vodja nevladne organizacije Mir sedaj, pravi, da odločitev, da vsakemu Izraelcu dajo pravico do nakupa zemlje na Zahodnem bregu brez odobritve vlade in brez inšpekcijskega pregleda, izraža politiko, da to niso okupirana ozemlja, ampak del Izraela.
Smotričev triumf
Z enako argumentacijo, a še ostreje je sprejetje nove zakonodaje pozdravil Bezalel Smotrič, eden najbolj skrajnih ministrov v Netanjahujevi vladi. »Dnevi, ko so bili naseljenci na Zahodnem bregu drugorazredni državljani in so živeli pod rasističnimi jordanskimi zakoni, so minili. Normaliziramo življenje na Zahodnem bregu, odpravljamo birokratske ovire, se borimo na terenu in utrjujemo svoj vpliv po vsej deželi Izrael,« je bil zadovoljen finančni minister, sicer tudi sam naseljenec, ki je v preteklosti pozival k popolnemu uničenju Gaze, preselitvi tamkajšnjega prebivalstva in pripojitvi enklave.
Skrajno desna vlada z ministroma Smotričem in Itamarjem Ben Gvirom na čelu sicer že vse od začetka vojne v Gazi krepi pritisk na Zahodnem bregu in otežuje življenje tamkajšnjih Palestincev ter jih poskuša izgnati od tam. To počne z vojaškimi operacijami na severu Zahodnega brega, s pospeševanjem naseljenskega projekta, končanjem delovanja agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem v Izraelu in na Zahodnem bregu ter z vse manj izdanimi delovnimi dovoljenji Palestincem z Zahodnega brega za delo v Izraelu.
