Vprašanje je bilo jasno in glasno: kaj si mislite o irski združitvi? »O Irski … kaj?« je najprej rekel Trump. Ko je novinar ponovil, je Trump najprej globoko vzdihnil, preden je kot vselej odgovoril na samosvoj način: »Torej, ne želim povzročati problemov (natanko to se zdaj dogaja, in to je vedel), ampak povem vam, da bi jo rad videl združeno. Prijatelje imam na obeh straneh. Čudoviti ljudje so. Irci so. Kako bi lahko bili slabi, kajne? Rad bi jo videl združeno. Mislim, da bi bilo to nekaj odličnega za vse. Veste kaj? Po mojem mnenju se bo prej ko slej zgodilo. Lahko se zgodi tudi zdaj. Mislim, da bi bilo to nekaj fantastičnega. Očitno bo Združeno kraljestvo zdaj hotelo nekaj povedati o tem. Ampak mislim, da bi bila to odlična stvar. Mislim, kako bi to lahko bilo slabo?«
Londonu ni do smeha
Trumpov komentar je prekinil desetletja dolgo tradicijo – nevtralnost predsednikov ZDA pri tem vprašanju. Trump se je o svojem novem vtikanju v britanske notranje zadeve pozneje tudi šalil, češ da mu novinarji že deset let postavljajo »ubijalska vprašanja«. »Vprašali so me, kaj mislim o združitvi Irske in Severne Irske? To je eno od tistih vprašanj, pri katerih noben odgovor ni pravi, kajne? Odgovoril sem, da bi bila to zelo kul zadeva,« je dejal Trump.
V Londonu pa je sprožil jezo. Premier Andy Burnham je samo nekaj dni prej rekel, da večina javnosti ne podpira referenduma o združitvi irskega otoka. Unionistični (protestantski) politiki na Severnem Irskem, ki hočejo, da ta ostane britanska, so ogorčeni obsodili Trumpove besede kot vmešavanje v zadeve, ki se ga ne tičejo. »O ustavni prihodnosti Severne Irske bodo odločali ljudje na Severnem Irskem, ne pa v Londonu, Dublinu ali Washingtonu,« pravijo.
Republikanski in nacionalistični politiki (iz katoliške skupnosti na Severnem Irskem), ki si želijo združitve z Irsko, pa so, ravno nasprotno, pozdravili Trumpovo vtikanje, ki naj bi potrdilo, da »narašča globalen zagon za združeno Irsko«.
Zadnje, česar si želijo v Londonu, pa je, da bi na Severnem Irskem oživele »tridesetletne težave«, kot so rekli dolgi vladavini nasilja in terorističnega obračunavanja med polvojaškimi skupinami protestantske in katoliške skupnosti, ki je zahtevalo več kot 3600 življenj. Ta konflikt se je bolj ali manj končal, ob ameriškem posredovanju, leta 1998 s sklenitvijo velikonočnega mirovnega sporazuma.
Reklama golf igrišča in volitve
Trumpa so imeli številni na sumu, da je ravno minuli vikend uradno obiskal Irsko in se v soboto srečal z irsko predsednico Catherine Connoly in premierjem Michaelom Martinom predvsem zato, da bi »delal reklamo« svojemu razkošnemu letovišču za golf na zahodni obali Irske, kjer je preživel nedeljo. Tam se je namreč včeraj končalo štiridnevno odprto prvenstvo Irske v golfu. V letovišču, ki se razteza na 400 hektarjih in ponuja osupljiv razgled na slikovito obalo Clare in Atlantski ocean, sta dve golf igrišči z osemnajstimi luknjami.
Predsednik ZDA je lastnik skupno osemnajstih golf igrišč – letovišč, katerih večina je v ZDA, nekaj jih ima na Škotskem, po eno pa na Irskem in v Dubaju. Trump redno združuje svoje zasebne posle s predsedniškimi dolžnostmi, vseeno pa na Irskem očitno ni pozabil na domačo politiko oziroma na vmesne volitve v ZDA 3. novembra, na katerih bodo izvolili nov predstavniški dom, tretjino senata in večino guvernerjev. Njegovim republikancem vse slabše kaže. Trumpova nepričakovana želja o tem, da bi videl združeno Irsko, nima nobene zveze z njegovim odnosom do Ircev v Irski (zadnjič jo je obiskal junija 2019), kjer ga velika večina ne prenese, ali na Severnem Irskem. Namenjena je bila Američanom irskega porekla v ZDA, ki jih je 32,4 milijona oziroma skoraj desetina. Med njimi je veliko takih, ki podpirajo irsko združitev, že dolgo pa so zelo nestanovitni volilci, ki zaradi drugih razlogov glasujejo enkrat za demokrate, drugič za republikance.
Trumpovo bivanje v Dublinu so sicer spremljali strogi varnostni ukrepi, pa tudi množične demonstracije, ker so Irci med najbolj propalestinskimi člani EU.