Potem ko sta bila v prejšnjih mesecih tako Pariz kot London večkrat središče pogovorov med Ukrajino in njenimi zavezniki za oblikovanje mirovnega načrta in varnostnih jamstev, je ta vloga zadnja dva dneva pripadala nemški prestolnici Berlin. Ameriški predsednik je na pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in premierji ter predsedniki več evropskih držav poslal glavnega odposlanca Steva Witkoffa in svojega zeta Jareda Kushnerja. Dva dni so se za zaprtimi vrati poskušala usklajevati stališča Ukrajine, Evrope in ZDA za nov mirovni načrt, ki bi ga nato spet predložili Rusiji. Devetdeset odstotkov vprašanj med Rusijo in Ukrajino naj bi bilo rešenih, so po pogovorih sporočali iz ameriške delegacije. Na večerji evropskih voditeljev je potekala razprava, kako naprej, po telefonu se jim je nameraval oglasiti tudi Donald Trump.
»Pogovori z ZDA niso bili lahki, so bili pa produktivni,« je ocenil Zelenski. Iz ameriške delegacije so v upanju, da se premikajo proti miru, sporočali, da so bili pogovori pozitivni in da je bil precejšen napredek narejen glede vprašanj varnostnih jamstev. Ukrajini so bila ponujena jamstva v obliki člena 5. severnoatlantske pogodbe, kjer napad na eno članico pomeni napad na vse. »Ponujena varnostna jamstva na mizi ne bodo večno,« so še pristavili iz ameriške delegacije, kjer so še pojasnili, da med Ukrajino in Rusijo obstajajo razhajanja glede rešitve za jedrsko elektrarno Zaporožje, ki jo ta čas zaseda ruska vojska.
Več krogov pogovorov
Preboj očitno vendarle ni bil dosežen, čeprav sta ukrajinska in ameriška delegacija kar dvakrat sedli za pogajalsko mizo. Po poročanju ukrajinske delegacije ostajajo še naprej najkočljivejša ozemeljska vprašanja. Iz Moskve so še pred končanimi pogovori v Berlinu izrazili pričakovanje, da jih bodo z vsebino pogovorov seznanili, hkrati pa so povsem jasno vnovič poudarili, da ukrajinsko članstvo v Natu ostaja eno ključnih vprašanj in je predmet posebnih pogovorov. Iz ukrajinske delegacije je prek Kijeva v medije pricurljala tudi informacija, da Američani nanje pritiskajo, naj se odpovedo Donbasu, torej tistim položajem v Donecku in Lugansku, ki jih še nadzorujejo. Vendar so pozneje prav iz ukrajinskih vrst to informacijo zanikali. Tako namestnik zunanjega ministra kot tudi pogajalec Rustam Umerov sta jo označila za napačno in kot provokacijo.
Prav tako ni povsem jasno, kako je zdaj s perspektivo ukrajinskega članstva v Natu, glede na to, da temu niso naklonjene ZDA. Ukrajina še vedno vztraja pri jasnih in močnih varnostnih jamstvih tako Evrope kot ZDA. Le v takih okoliščinah bi bila pripravljena na sklenitev miru in na morda težke ozemeljske kompromise. Čeprav se je sprva pojavljala informacija, da naj bi se bila Ukrajina pripravljena odpovedati perspektivi članstva v Natu, se je pozneje to spet zanikalo.
Američani so po pogovorih v Berlinu sicer zatrdili, da bi bila Rusija pripravljena sprejeti ukrajinsko članstvo v EU, prav tako naj bi po njihovi oceni slednjič privolili v varnostna jamstva. Po oceni iz pogajalske ekipe Steva Witkoffa in Jareda Kushnerja naj bi bilo ključno prav vprašanje suverenosti ozemlja – tukaj naj bi se slednjič videlo, ali obstaja pripravljenost za dogovor, Ukrajina pa bo tista, ki se bo morala odločiti glede ozemeljskih vprašanj.
Še nekaj dni za dogovor
Hkrati s pogovori v Berlinu se je nadaljevalo prepričevanje Belgije, da opusti svoje nasprotovanje uporabi zamrznjenih sredstev ruske centralne banke v Evropi. Gre za glavni projekt Evropske unije, kako Ukrajini zagotoviti nadaljnjih 90 milijard evrov za oboroževanje, funkcioniranje države in njeno obnovo. Potem ko je komisija predložila načrt, kako bi uporabili omenjena sredstva za poroštvo novemu evropskemu posojilu Ukrajini, je Belgija poiskala podobno misleče, ki bi raje videli, da se Ukrajini pomaga na drugačen način.
Skupaj z Italijo, Malto in Bolgarijo so evropski komisiji napisali pismo, v katerem jo pozivajo k drugačni rešitvi z manj tveganji. Visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas je ocenila, da postaja vse težje najti rešitev. A je tudi poudarila, da med državami obstaja razumevanje za belgijske skrbi, kot tudi pripravljenost na delitev tveganj.