Po navedbah državnega podjetja za električno energijo UNE se je nacionalno omrežje sesulo okrog 11. ure zjutraj po krajevnem času, oblasti pa so kasneje sporočile, da je izpad povzročila okvara ene od enot v termoelektrarni, zaradi katere je prišlo do prekinitve delovanja celotnega sistema, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Elektriko so začeli postopoma obnavljati v posameznih delih države, vendar so razmere še naprej težke. Kuba je doživela popolna izpada elektrike že v petek in 6. julija, tokratni pa je bil po navedbah tiskovne agencije AFP tretji tovrsten v manj kot desetih dneh in peti od začetka leta 2026.
Kuba se spopada z najhujšo gospodarsko krizo v več desetletjih, energetske težave pa povzročajo predvsem zastarela infrastruktura, pogoste okvare več desetletij starih termoelektrarn in pomanjkanje goriva za proizvodnjo elektrike, kar je posledica ameriškega embarga.
V zadnjih izpadih je ponekod trajalo več kot 24 ur, da so oblasti ponovno vzpostavile oskrbo z elektriko po vsej državi. V Havani so prebivalci brez elektrike ostali tudi več kot 30 ur, v nekaterih provincah pa več dni.
Zaradi nezadovoljstva so prebivalci na najbolj prizadetih območjih zažigali kupe smeti in z udarjanjem po loncih protestirali proti razmeram.
Kubanska vlada za del težav krivi dolgoletni ameriški trgovinski embargo in sankcije Washingtona. Vlada Donalda Trumpa je januarja okrepila pritisk na Kubo in zagrozila s carinami proti državam, ki otoku z 9,6 milijona prebivalci prodajajo nafto, zaradi česar so se dobave goriva iz tujine skoraj ustavile.
Po navedbah kubanskih oblasti lahko država trenutno zadovolji le del svojih potreb po nafti. Pomanjkanje goriva je omejilo tudi uporabo rezervnih generatorjev, zaradi česar je električno omrežje še bolj ranljivo.
Washington je poleg energetskega pritiska uvedel nove sankcije proti kubanskim državnim podjetjem in v ponedeljek na seznam sankcioniranih subjektov dodal tudi kubansko ministrstvo za turizem, ki je eden ključnih stebrov gospodarstva države.
