Kraljica, ki je zaznamovala stoletje: poklon Elizabeti II.

Mineva 100 let od rojstva kraljice Elizabete II. (1926–2022), ki je bila najdlje vladajoča britanska monarhinja, na prestolu je preživela kar 70 let (1952–2022). Njeno življenje je bilo tesno prepleteno z velikimi političnimi, družbenimi in tehnološkimi spremembami, ki so preoblikovale Združeno kraljestvo in širšo Skupnost narodov (Commonwealth).

Elizabeta Alexandra Mary Windsor se je rodila leta 1926 kot prvorojena hči vojvode in vojvodinje Yorške. Otroštvo je preživljala razmeroma umirjeno, stran od žarometov javnosti, skupaj s svojo sestro Margareto. Družina je spodbujala preproste navade in občutek dolžnosti, zato je bila prihodnja kraljica deležna tudi izobraževanja iz praktičnih veščin, kot so gospodinjstvo, kuhanje in ročna dela. Prelomni trenutek je nastopil leta 1936, ko je njen stric, kralj Edvard VIII., abdiciral zaradi želje po poroki z ločeno Američanko. Prestol je tako nepričakovano prešel na njenega očeta, kralja Jurija VI., Elizabeta pa je postala prestolonaslednica. Odtlej se je njeno življenje začelo vse bolj oblikovati v smeri prevzema prestola.

Med drugo svetovno vojno je mlada Elizabeta ostala v Veliki Britaniji, kjer se je postopoma vključila v javno življenje. Služila je v pomožni ženski enoti vojske, kjer je pridobila praktične izkušnje, tudi v vožnji in osnovnem vzdrževanju vozil. Ta odločitev je bila simbolična, saj je pokazala željo kraljeve družine, da ostane povezana z vsakdanjim življenjem prebivalcev v času vojne.

Kronanje in dolga vladavina v času sprememb

Na prestol je stopila leta 1952, leto pozneje pa so v londonski Westminstrski opatiji organizirali njeno veličastno kronanje. Dogodek 2. junija 1953 je postal prelomen, saj so ga prvič v celoti prenašale televizije in ga je spremljalo več kot 20 milijonov gledalcev. Slovesen sprevod je potekal med Buckinghamsko palačo in Westminstrsko opatijo, ulice Londona pa je napolnilo več milijonov ljudi. Med obredom je nosila bogato izvezano obleko oblikovalca Normana Hartnella, na glavo pa so ji položili krono svetega Edvarda.

Elizabeta II. je vladala več kot 70 let in v tem času spremljala razpad britanskega imperija, nastanek sodobnega Commonwealtha ter številne politične in družbene spremembe. Njena vloga je bila predvsem simbolna, a ključna za stabilnost države in kontinuiteto monarhije. Zadnja leta življenja je preživela na posesti Balmoral, kjer je umrla 8. septembra 2022. Njena smrt je sprožila množične žalne slovesnosti in zaključila eno najdaljših vladavin v zgodovini.

Obsežne slovesnosti ob stoletnici rojstva

Ob stoletnici rojstva kraljice Elizabete II. britanska kraljeva družina pripravlja obsežen program poklonov in slavnostnih dogodkov. V spomin nanjo bodo izvedli tri uradne dogodke, ki se bodo začeli z udeležbo kralja Karla III. Skupaj z ženo, kraljico Camillo, in drugimi člani družine bo kralj obiskal Britanski muzej, kjer si bodo ogledali končni model prihodnjega spomenika Elizabeti II. Dogodka se bosta udeležila tudi britanski premier Keir Starmer in Robin Janvrin, nekdanji zasebni kraljičin tajnik. Predstavili bodo tudi film o nastajanju spomenika.

Spomenik bo stal v Parku sv. Jakoba, v neposredni bližini Buckinghamske palače. Vključeval bo kipa Elizabete II. in princa Filipa ter novi most čez umetno jezero, katerega zasnova je navdihnjena z diademom, ki ga je kraljica nosila na poročni dan. Celoten kompleks bo razdeljen na več vrtov, tudi na prostor, posvečen Commonwealthu.

Istega dne bo princesa Anne v Regentovem parku odprla spominski vrt v čast svoji materi. Vrt bo zasnovan kot prostor miru in razmisleka, z ravno potjo, ki simbolizira kraljičino predanost dolžnosti. Vključeval bo rastline, ki jih je imela rada, in vrste, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost. Posebnost projekta je tudi možnost, da obiskovalci kupijo del vrta. Slovesnosti se bodo sklenile s sprejemom v Buckinghamski palači, kjer bodo navzoči člani kraljeve družine, predstavniki dobrodelnih organizacij in stoletniki, ki bodo prejeli čestitko kralja.