Obenem je presodilo, da je poljsko ustavno sodišče kršilo več temeljnih načel prava EU z neupoštevanjem sodne prakse Sodišča Evropske unije.
Odločba sodišča predstavlja ostro kritiko tako dela kot sestave najvišjega sodnega organa na Poljskem, ki se je pod prejšnjo populistično konservativno vlado zapletla v vrsto sporov z evropsko komisijo glede vladavine prava in vprašanja primarnosti evropskega oziroma nacionalnega prava.
Sodišče EU je odločalo na podlagi tožbe, ki jo proti Poljski leta 2023 vložila evropska komisija zaradi dveh odločitev njenega ustavnega sodišča, ki sta po njenem spodkopavali primarnost evropskega prava in zavezujočo naravo sodb Sodišča EU ter postavili pod vprašaj učinkovito sodno varstvo na področjih, ki jih ureja pravo EU. Obenem je komisija opozorila na nepravilnosti pri imenovanju treh članov poljskega ustavnega sodišča in njenega predsednika, zaradi česar naj ne bi bilo več neodvisno in nepristransko.
Sporno imenovanje ustavnih sodnikov
Sodišče EU je tožbi komisije v celoti ugodilo z razlago: »Poljsko ustavno sodišče je kršilo načelo učinkovitega sodnega varstva ter zanemarilo primarnost, avtonomijo, učinkovitost in enotno uporabo prava EU, pa tudi zavezujočo naravo odločitev Sodišča EU.« Sodišče EU med drugim opozarja, da ustavno sodišče Poljske zavrača pristojnost nacionalnih sodišč, da presojajo zakonitost imenovanja sodnikov na Poljskem, kar je v nasprotju s sodno prakso Sodišča EU. Okoli tega se je na Poljskem dvigalo veliko prahu in obtožb na račun prejšnje vlade, da izvaja sodniško čistko in onemogoča sodiščem, da presojajo o legitimnosti takšnega početja.
Sodišče EU je zdaj tudi zapisalo, da je »ugodilo tožbi komisije v delu, ki se nanaša na resne nepravilnosti pri imenovanju treh sodnikov poljskega ustavnega sodišča in njegovega predsednika, kar postavlja pod vprašaj status tega ustavnega sodišča kot neodvisnega in nepristranskega.« Gre za odločitev še iz leta 2015, ko predsednik države Andrzej Duda ni hotel potrditi treh ustavnih sodnikov, ki jih je imenovala prejšnja vlada, sprejel pa je tri nove, ki jih je imenovala takrat nova vlada stranke Zakon in pravičnost (PiS).
Nova vlada neuspešna s spremembami
Poljska je potem pred dvema letoma spet dobila novo vlado premierja Donalda Tuska, ki je napovedal ukrepe za ponovno vzpostavitev neodvisnosti sodstva ter spremembe odločitev, ki jih je sprejela prejšnja vlada premierja Mateusza Morawieckega pod vodstvom stranke PiS. Vendar doslej ni bila uspešna, ker lahko njene odločitve blokira predsednik države. Do letošnjih volitev je bil to Duda, ki je bil blizu PiS, letos pa je na njih tesno zmagal Karol Nawrocki, ki je tudi kandidiral s podporo PiS.
Pravosodni minister v Tuskovi vladi Waldemar Zurek je ta mesec za Reuters dejal, da čaka na odločitev Sodišča EU in da bo potem poskušal doseči spremembe, tudi imenovanje novih sodnikov. V četrtek je po objavi odločitve Sodišča EU dejal, da je to dokument, »ki državo zavezuje k ukrepanju«. Pričakovati pa je mogoče, da se bo okoli tega bil nov politični boj med vlado in predsednikom države.
