Po drugem krogu jedrskih pogajanja med ZDA in Iranom so se v zadnjih dneh vrstile špekulacije, da se naglo bliža novo ameriško posredovanje proti Iranu. Napad bi se lahko zgodil že ta konec tedna, ko bo ameriška vojska s svojimi številnimi okrepitvami v regiji pripravljena na udarec. Po poročanju ameriškega časnika Wall Street Journal se Trump še ni odločil glede morebitnega napada. Razmišljal pa naj bi o prvem napadu manjšega obsega na nekaj vojaških in vladnih tarč, s katerim naj bi Iran prisili v sklenitev jedrskega dogovora. Če takšne pripravljenosti na strani Teherana tudi po tem prvem napadu ne bi bilo, bi se ZDA odločile za nov obsežnejši napad na tarče režima, ki bi trajal dlje časa. Iz ameriške administracije sicer za različne medije neimenovani viri sporočajo, da je možnost napadov na Iran 90-odsotna.
Ultimat se konča v začetku marca
Napadi v manjšem obsegu veljajo za eno izmed teoretičnih možnosti, s katero se je Trumpova administracija sedaj poigravala že nekaj časa. V analitičnih krogih se je zaradi močno zaostrene retorike in kljubovalnost z obeh strani, ki jo je Iran podkrepil tudi s svojim utrjevanjem junija napadenih jedrskih in vojaških instalacij, razmišljajo tudi, da bi Iran lahko prvi sprožil napad na ameriške cilje v regiji. K tej misli je napeljevalo dejstvo, da je Iran v spremenjeno doktrino nacionalne varnosti vnesel možnost preventivnega napada, če bi bila ogrožena njegova varnost. Kratka vojna naj bi Iranu koristila, da podkrepi svojo nepopustljivost kapitulacije za pogajalsko mizo.
Do obeh razmišljanj je prihajalo še preden je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bo v naslednjih desetih dneh možno videti, ali bo z Iranom možno skleniti jedrski dogovor. Potem ko je takšen časovnik postavil na zasedanju Sveta za mir, ga je pozneje na krovu Air Force One razširil še za pet dni. Čez Trumpov palec ultimat znaša sedaj nekje med deset in petnajst dni, iztekel pa naj bi se približno 2. marca, ko bo o morebitnih novih ukrepih proti Iranu spet razpravljala Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA).
Ameriški predsednik je tako ob vnovičnem poudarjanju, da Iran ne sme posedovati jedrskega orožja, očitno postavil rok, ko bo sprejel odločitev o vojni ali miru. Zaradi vseh teh napetosti so sedaj delo na osnutku morebitnega jedrskega dogovora pospešili na iranski strani. Iz Teherana so sporočili, da bo nared v naslednjih dveh do treh dneh. Izmenjava osnutkov sporazuma med ZDA in Iranom je po drugem krogu pogajanj veljajo kot predpogoj, da se določi datum in kraj tretjega kroga pogajanj. Kaj bodo Iranci zapisali v osnutku sporazuma, še ni znano. Je pa zunanji minister Irana Abas Aragči zanikal, da naj bi Iranci na zadnjem srečanju ponudili začasno ustavitev bogatenja urana, hkrati pa Američani naj ne bi zahtevali popolne prepovedi iranskega bogatenja urana.
Aritmetika miru in vojne
Do konca Trumpovega ultimata bo v perzijsko-arabski akvatorij zaplula še druga letalonosilka USS Gerald R. Ford, ki je v petek vstopila v Sredozemsko morje. ZDA bodo nato skupaj z ladjevjem že prisotne letalonosilke USS Abraham Lincoln razpolagali s precej povečano ognjeno močjo za napade na široko paleto iranskih ciljev. Vedno znova se kot potencialne tarče omenjajo vojaški objekti, jedrski objekt in vojaški poveljniški centri. Precej manj je znano, kaj bi hotele ZDA z napadi sploh doseči – Trumpova argumentacija niha med zamenjavo režima in preprečitvijo, da bi Iran izdelal jedrsko orožje.
S tem ko se diplomaciji sedaj še daje čas, Američani dobivajo priložnost, da okrepijo svojo vojaško prisotnost v regiji, kamor so v minulih dneh sicer premestili več kot 50 vojaških letal, zračnih tankerjev in izvidniških letal awacs. Prav tako pa tudi Iranci dobivajo več časa, da se pripravijo na protinapade. Vsaj 5000 balističnih raket naj bi še imeli v svojih skladiščih, najbolj sofisticirane izmed njih imajo doseg čez 1500 kilometrov.
Pričakovati je, da se bodo v naslednjih dneh tudi stopnjevali pritiski na Veliko Britanijo, da omogoči uporabo oporišča Fairford na Otoku ter skupno bazo na otočju Diego Garcia v Indijskem oceanu. Uradni London obeh oporišč, s katerih sicer lanskega junija niso poleteli ameriški bombniki nad Iran, še ni dovolil Američanom uporabiti za morebiten nov napad na Iran. Vlada Keira Starmerja namreč daje prednost diplomaciji.