Ameriški predsednik Donald Trump upa, da bo vzdržala in da ne bodo novi napadi preprečili sklenitve dogovora z Iranom o koncu vojne, iz katere išče pot tudi zaradi notranjepolitičnih razlogov. Zaradi zaprtja Hormuške ožine so cene goriva narasle tudi v ZDA, vojna je zelo nepriljubljena. Galona (3,785 litra) dizla denimo stane 5,3 dolarja. To je še vedno pol dolarja manj kot v rekordnem (kovidnem) letu 2022 v času Joeja Bidna, toda obenem skoraj dva dolarja več kot avgusta lani. Nezadovoljstvo je veliko, podpora Trumpu se že nekaj časa vrti pri nizkih 35 odstotkih.
Ameriški predsednik sicer trdi, da je dogovor z Iranom blizu, zdaj je dodal še, da morda ima idejo, kako skleniti dogovor z Iranom v nekaj dneh. So pa pri CNN ugotavljali, da je to v zadnjih dobrih dveh mesecih od aprilskega dogovora o prekinitvi ognja izjavil najmanj 38-krat. V Teheranu so medtem zanikali, da bi memorandum, s katerim bi določili 60-dnevno premirje za sklenitev končnega dogovora, vseboval kar koli o iranskem jedrskem programu. To bo kvečjemu tema naknadnih pogovorov, so dodali.
Tudi v Gazi nove smrtne žrtve
Trump je za BBC tudi izjavil: »Če Netanjahuju nekaj rečem, to stori.« Na vprašanje o tem, zakaj je Izrael torej odgovoril na nedeljski iranski napad z raketami kljub prošnji Bele hiše, naj tega ne stori, je odvrnil, da je bilo prepozno, ker se je izraelski napad že začel. Bodo pa te Trumpove besede morda še prekmalu dočakale test, kajti Iran sporoča, da ne bo mirno gledal nadaljevanja izraelskih napadov v Libanonu. Napade spremljajo pozivi k evakuaciji, tako da je Izrael zdaj po poročanju Reutersa izpraznil že petino države, tudi območja daleč stran od frontnih črt s Hezbolahom, ki ves čas tudi sam napada sever Izraela. Prizori z juga Libanona spominjajo na tiste iz porušene Gaze, od katere se je svetovna pozornost preusmerila k Iranu, izraelska vojska pa medtem po navedbah prebivalcev širi območje svojega nadzora. V Gazi nadaljuje tudi napade, v ponedeljek je bilo v treh ubitih šest ljudi, med njimi otrok, po navedbah lokalnih zdravnikov. Pogajalci medtem še poskušajo obuditi drugo fazo mirovnega načrta, ki so ga pod taktirko ZDA sklenili oktobra lani.
Italija preiskuje Itamarja Bena Gvira, Smotrič ne sme v Francijo
V Italiji so medtem začeli preiskavo proti izraelskemu ministru z nacionalno varnost Itamarju Benu Gviru zaradi posnetka krutega ravnanja z aktivisti flotilje s humanitarno pomočjo za Gazo, ki so jo izraelske sile maja prestregle v mednarodnih vodah pri Cipru. Več kot 400 oseb, tudi Italijane, so pridržali, nekateri so kasneje trdili, da so bili tarča zlorab ter ustrahovanja in poniževanja. Ben Gvir je v odzivu dejal, da se Italija, dežela škornja, spreminja v državo natikačev, zaradi česar ga je ostro kritiziral italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Odnosi Rima in Tel Aviva so se zadnje čase izrazito poslabšali, sploh po dogajanju okoli flotilje.
Francija pa je zdaj prepovedala vstop v državo še enemu skrajno desnemu izraelskemu ministru, Bezazelu Smotriču, ki vodi finančni resor, in sicer zaradi spodbujanja k aneksiji Zahodnega brega ter kolonizaciji Gaze.
