Zaradi madžarskega veta je predsednik evropskega sveta António Costa pred vrhom voditeljev EU, ki poteka v Köbenhavnu, predlagal, da bi se pristopni pogovori Ukrajine lahko začeli z glasovanjem s kvalificirano večino namesto zdaj zahtevanim soglasjem vseh držav članic. Končno odločitev pa bi morali še vedno sprejeti brez glasu proti.
Sporna reforma
Costov načrt je izzval burne odzive, saj voditelji, ki so sicer javno kritični do Orbánove drže, pri tem vprašanju najdejo skupni interes: zaščito lastne pravice veta pri glasovanju o širitvi.
Spremembi pravil odločno nasprotujejo nekatere ključne države, med drugimi Francija, Nizozemska in Grčija. Njihova glavna skrb je, da bi z odpravo soglasja na vmesnih stopnjah izgubile možnost, da blokirajo prihodnje članstvo držav, ki so zanje problematične. To odpira vrsto geopolitičnih rivalstev, ki jih Orbán lahko izkoristi. Grčija želi ohraniti veto za blokado Turčije, Bolgarija v primeru pristopa Severne Makedonije, Hrvaška Srbije in Francija Turčije.
Težave pri spremembi pravil
Costov predlog bi odprl pot ne le Ukrajini, katere prošnja je zaradi veta Budimpešte na hladnem že več mesecev, ampak tudi Moldaviji, saj sta njuni kandidaturi povezani. Oba predsednika, Volodimir Zelenski in Maia Sandu, namreč promovirata vstop v EU kot alternativo ruskemu vplivu.
