Več kot 50.000 pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov, ki so znani kot modre čelade, v petek praznuje svoj dan. Spremljajo pa ga opozorila, da je število mirovnih operacij in denarja zanje najmanj v zadnjega četrt stoletja, in to kljub vse večji globalni nestabilnosti.
Stockholmski inštitut SIPRI je objavil podatke, da je bilo konec lanskega v vseh mirovnih misijah (torej tudi tistih zunaj OZN) razporejenih 78.633 pripadnikov, kar je 49 odstotkov manj kot pred desetimi leti in najmanj v tem tisočletju, če ne še dlje. Največji padec so zabeležili lani, 17-odstotnega. »Če se bo tako nadaljevalo, smo zaradi usodnega prepleta političnih in geopolitičnih dejavnikov ter vprašanja financ lahko priča dramatični oslabitvi mednarodnega upravljanja konfliktov in skoraj popolni odrinjenosti organizacij, kot so Združeni narodi,« opozarja dr. Jaïr van der Lijn, direktor programa za mirovne operacije in upravljanje konfliktov pri SIPRI. Posledica tega bo še več konfliktov s še hujšim vplivom na civilno prebivalstvo, dodaja.
Največ mirovnikov z globalnega juga
V svetu trenutno poteka 58 mirovnih operacij v 34 državah in ozemljih. Lani so na novo ustanovili dve, v Somaliji in na Haitiju, štiri pa so končali – v DR Kongu, Iraku, Azerbajdžanu in prejšnjo na Haitiju.
Države tako imenovanega globalnega juga v mirovne sile prispevajo daleč največ pripadnikov. V okviru OZN je bil po lanskih podatkih na čelu Nepal s 5951 modrimi čeladami, sledili so Ruanda, Bangladeš in Indija vsi z več kot 5000 pripadniki, peti je bil Pakistan z 2808 modrimi čeladami in tako naprej. Na splošno je na prvem mestu Uganda, saj ima samo v misiji Afriške unije v Somaliji več kot 6000 pripadnikov.
Prva mirovna misija OZN sega v leto 1948, ko so napotili manjšo skupino opazovalcev za nadzor premirja med Izraelom in arabskimi sosedami. Odtlej jih je po svetu življenje med opravljanjem dela izgubilo skoraj 4500, od teh 59 lani. »Daleč od doma v nekaterih najnevarnejših okoljih sveta zmanjšujejo napetosti med sovražniki, nadzirajo dostavo pomoči, podpirajo volitve in ustvarjajo prostor za politične rešitve,« je ob dnevu mirovnikov zapisal generalni sekretar OZN Antonio Guterres.
Dodal je, da njihovo delo potrebuje zanesljivo finančno podporo. S tem so težave. SIPRI opozarja, da največje države zamujajo z izplačili svojih obveznosti ali to storijo le delno. Predvideni proračun OZN za mirovne operacije v letih 2025 in 2026 znaša 5,3 milijarde dolarjev, aprila pa je v tej vreči manjkalo 3,5 milijarde dolarjev, kamor so všteti tudi dolgovi za prejšnja obdobja, vključno s skoraj 700 milijoni dolarjev za misije, ki so že končane. »Trend neplačevanja se ne ustavlja kljub nižjim proračunskim postavkam. Zelo verjetno je, da bomo to proračunsko leto končali v mnogo slabšem finančnem položaju od lanskega,« ob tem pravi namestnica generalnega sekretarja Catherine Pollard.
