»Verjamem, da smo zasegli za približno milijardo dolarjev njihovih kriptovalut,« je dejal Bessent in pojasnil, da ZDA »preprosto jemljejo denarnice«. Opozoril je, da se nekateri lastniki računov morda sploh še ne zavedajo izgube. »Nekateri izmed njih morda ravno zdaj poskušajo kaj storiti in ugotavljajo, da jim je bila denarnica odvzeta, ne da bi za to vedeli,« je dodal.
Operacija Ekonomska jeza
Ta zaseg je najnovejši korak v okviru operacije, imenovane Ekonomska jeza, ki se je začela marca 2025. Njen namen je sistematično ciljanje in uničevanje iranskih finančnih mrež. Kumulativna vrednost zaseženih sredstev se je znatno povečala, saj je Bessent še aprila letos poročal o zasegu skoraj 500 milijonov dolarjev iranskih kriptosredstev.
Minister za finance je poudaril, da so tovrstni ukrepi v kombinaciji z vojaškimi akcijami Iran pahnili v hudo finančno krizo. Posledice se po njegovih besedah kažejo v težavah pri izplačevanju plač varnostnemu osebju in naraščajoči inflaciji v državi.
Mednarodno sodelovanje pri zasegih
Bessent je potrdil, da ZDA pri izvajanju širših zasegov premoženja usklajujejo dejavnosti s čezmorskimi zavezniki. »Sodelujemo z našimi zavezniki po vsej Evropi, da bi zasegli vile, hiše in premoženje,« je dejal. Te napore je opisal kot vračanje sredstev, ki so bila ukradena navadnim Irancem. »To je denar, ki je bil ukraden iranskemu ljudstvu,« je zatrdil.
Iran se že vrsto let zanaša na kriptovalute za obhod strogih mednarodnih sankcij. Te mu močno omejujejo dostop do globalnega finančnega sistema. Digitalne valute omogočajo transakcije zunaj tradicionalnih bančnih poti in zagotavljajo določeno mero anonimnosti. Po ocenah iz leta 2025 je vrednost iranskega kriptoekosistema dosegla več kot 7,7 milijarde dolarjev.
Blokada izvoza nafte in bančnih računov
Minister za finance je omenil tudi druge ukrepe proti Teheranu. Dejal je, da je iranski terminal za izvoz nafte na otoku Karg praktično zaprt, kar je pripisal učinkoviti ameriški pomorski blokadi. Poročila kažejo, da iranska vlada in z njo povezani subjekti, predvsem Islamska revolucionarna garda (IRGC), krepijo uporabo kriptovalut za financiranje svojih operacij.
Bessent je še dodal, da so se nedavni iranski napadi na zalivske države Teheranu diplomatsko maščevali. Zalivski zavezniki so po njegovih besedah postali »zelo dobri partnerji« pri finančnem sankcioniranju. To je Združenim državam omogočilo zamrznitev iranskih bančnih računov v regiji.
Z ameriškega ministrstva za finance pri sledenju in zaseganju teh sredstev tesno sodelujejo z analitičnimi podjetji za veriženje blokov in izdajatelji kriptovalut. Primer Irana poudarja dvojno naravo kriptovalut, ki na eni strani ponujajo inovacije, na drugi pa predstavljajo orodje za financiranje nezakonitih dejavnosti, kar regulatorje po vsem svetu postavlja pred nove izzive.